Ponovno odkrita preteklost: 34 imperialnih mest v središču raziskav

Ponovno odkrita preteklost: 34 imperialnih mest v središču raziskav

Univerza Johannesa Gutenberga Mainz (JGU) je začela pomemben dolgoročni projekt, ki se ukvarja z raziskovanjem malih in srednje velikih cesarskih mest v jugozahodni Nemčiji. Glasno presse.uni-mainz.de V devetih letih bodo dokumenti iz 34 nekdanjih cesarskih mest indeksirani in dostopni javnosti.

Projekt nosi naslov »Regesta Civitatum Imperialium – Regesten kot podlaga za raziskave malih in srednje velikih jugozahodnih nemških cesarskih mest v poznem srednjem veku (do leta 1521)« in ga vodita prof. dr. Jörg Rogge in prof. dr. Steffen Krieb. Nemška raziskovalna fundacija (DFG) financira prvo triletno fazo z okoli milijonom evrov.

Raziskovalno ozadje

Osrednji cilj projekta je podrobna raziskava vloge in funkcije manjših mest znotraj cesarske ustave. Poudarek je na vidikih, kot so omrežja, komunikacijski sistemi, obvladovanje konfliktov in zagotavljanje političnega statusa. Prejšnje raziskave so bile omejene predvsem na večja imperialna mesta, kar ustvarja raziskovalno vrzel glede manjših mest, ki bi jih bilo treba zdaj zapreti.

34 izbranih mest z Bavarske in Baden-Württemberga predstavlja edinstveno področje raziskovanja. Strokovnjaki JGU zbirajo dokumente, kot so dokumenti, pisma, sodne odredbe in zapisniki sveta, da jih povzamejo v regeste. Ti povzetki so zbrani v zbirki podatkov in na voljo na spletu.

Izzivi in ​​cilji

Po besedah ​​odgovornih je ključni izziv beleženje skupnostnega izročila. Za pridobitev zahtevanih podatkov je treba na kraju samem pogosto uporabiti posebne tehnike snemanja. Zgodnji zaključki prejšnjih raziskav odpirajo odprta vprašanja, kot so pasivnost teh imperialnih mest in vsakdanje življenjske razmere ljudi, ki tam živijo.

Rezultati projekta naj bi osvetlili politični, gospodarski in družbeni razvoj manjših mest v 15. stoletju ter pripomogli k boljšemu razumevanju njihove vloge v poznem srednjem veku.

Projekt »Regesta Civitatum Imperialium« poteka tesno v skladu z uspešnim programom »Regesta Imperii«, ki celovito dokumentira nemške cesarske dokumente od karolinškega obdobja. Tukaj je prof. dr. Steffen Krieb, ki ni bil le vodja projekta, ampak tudi za regeste cesarja Friderika III. ki se bo obdeloval do leta 2033 in zajema že preko 40.000 dokumentov.

Regesta Imperii služi kot mednarodno virsko delo o nemški in evropski zgodovini srednjega veka, beleži pomembne novice o kraljih in cesarjih od karolinškega obdobja do sodobnega časa in je v celoti na voljo na spletu od leta 2006. Približno 196.000 vnosov je dokumentiranih v digitalni bazi podatkov, kar izboljšuje dostopnost in uporabo teh zgodovinskih virov ( srednji vek.history.uni-mainz.de ).

Digitalne inovacije in odprt dostop

Digitalno zagotavljanje zgodovinskih podatkov je od devetdesetih let 20. stoletja doživljalo hiter napredek. Podatkovna baza Regesten vključuje aktualna dela in starejše fonde, ki so zdaj dostopni v odprtem dostopu. Ta raziskava je podprta s sodelovanjem priznanih strokovnjakov, vključno z ekipo z Akademije znanosti in literature ( regesta-imperii.de ).

Z napredovanjem digitalizacije in ustvarjanjem strukturiranih, dostopnih podatkov projekt obljublja ne le intenziven razvoj virov, temveč tudi širšo znanstveno razpravo o pogosto podcenjenem pomenu malih in srednje velikih mest v zgodovinskem kontekstu.