Zaupanje v medije: Študija kaže zaskrbljujoče trende v Nemčiji

Zaupanje v medije: Študija kaže zaskrbljujoče trende v Nemčiji

Dolgoročna študija o zaupanju medijev v Mainzu kaže, da v Nemčiji ni upada zaupanja v medije. Kljub temu se javna razprava vse bolj dojema kot agresivna in neobjektivna. Glede na študijo, ki jo od leta 2015 izvajata univerzi Johannes Gutenberg Mainz in univerza Heinrich Heine Düsseldorf, vedno večja manjšina na uveljavljene medije gleda kritično ali celo sovražno. O tem poroča v Univerza Johannes Gutenberg Mainz.

Zanimive rezultate kaže reprezentativna telefonska anketa novembra in decembra 2024, v kateri je sodelovalo 1203 anketirancev, starih 18 let in več. Za to raziskavo je statistična meja napake največ 3 odstotne točke. Uveljavljenim medijem »ko gre za res pomembne stvari« zaupa 47 odstotkov anketiranih, kar je v primerjavi z letom prej (44 odstotkov) nekoliko več. Vendar je to zaupanje pod najvišjo vrednostjo 56 odstotkov med pandemijo COVID-19, a višje od 43 odstotkov leta 2019.

Zaupanje v medije in družbene percepcije

Precejšnjih 20 odstotkov vprašanih pravi, da medijem ne zaupajo, kar je izboljšanje glede na lanskih 25 odstotkov. Več kot 50 odstotkov jih javne razprave dojema kot neobjektivne in agresivne. Raziskava je vsebovala tudi trditev, da 69 odstotkov vprašanih pravi, da ljudje v debatah trmasto vztrajajo pri svojih stališčih, 68 odstotkov pa drugim ne pusti do konca. Poleg tega jih 44 odstotkov poroča o namernem prikrivanju pomembnih dejstev.

Kritično je tudi dojemanje medijskega poročanja o posameznih temah. Le 27 odstotkov vprašanih zaupa poročanju o Izraelu in Gazi, 40 odstotkov pa poročanju o vojni v Ukrajini. Te vrednote poudarjajo razdeljen odnos med mediji in občinstvom, pri čemer je zaupanje v javno komunikacijo ključnega pomena za delovanje demokracij, pa tudi Medijsko središče Univerze Johannes Gutenberg Mainz poudarjeno.

Izzivi uveljavljenih medijev

Pritisk na uveljavljene medije še povečujejo demonstrativni slogani, kot so »lažnivi tisk«, in agresivni komentarji na spletnih forumih. Digitalizacija je prispevala k širjenju teorij zarote, kar predstavlja resen izziv za zaupanje v ugledne vire informacij. Ti vidiki so del dolgoročnega projekta, ki proučuje determinante in dinamičen razvoj medijskega zaupanja med prebivalstvom.

Rezultati študije kažejo, da se 20 odstotkov anketiranih strinja s trditvijo, da mediji v Nemčiji spodkopavajo svobodo izražanja. 20 odstotkov jih tudi izraža prepričanje, da mediji sistematično lažejo prebivalstvo, pred dvema letoma pa 14 odstotkov. Strinjanje z mnenjem, da je poročanje neustrezno, kaže občutno povečanje.

Zaupanje v javno radiotelevizijo je padlo na 61 odstotkov, kar je najnižja vrednost v dolgoročni študiji, medtem ko lokalnim časopisom zaupa 56 odstotkov vprašanih, nacionalnim dnevnikom pa 55 odstotkov. Za primerjavo, zaupanje v tabloide ostaja pri treh odstotkih, zaupanje v zasebno radiodifuzijo pa je padlo z 22 odstotkov na 17 odstotkov. Na splošno so mediji na lestvici zaupanja v sredini, boljši od politike (19 odstotkov) in cerkve (14 odstotkov), slabši pa od sodstva (63 odstotkov) in znanosti (72 odstotkov).

Na splošno študija kaže, da kljub temeljni stabilnosti medijskega zaupanja obstaja nesporen trend vse večjega skepticizma in brutalizacije v javni razpravi. Raziskovalna vprašanja o Konvergenca medijev na Univerzi Johannesa Gutenberga v Mainzu vključujejo študijo teh trendov in njihovega vpliva na medijsko krajino in zaupanje javnosti.

Obsežni rezultati tega desetega vala raziskave bodo objavljeni maja 2025. V tem kontekstu bo na voljo knjiga z naslovom »Medijsko zaupanje v Nemčiji«, ki vsebuje neobjavljene ocene in nove časovne vrste ter zagotavlja pomembne vpoglede za prihodnje raziskave in razprave na temo zaupanja v medije in demokracijo.