Volilno odštevanje: koalicije in krize – kaj nas čaka leta 2025?

Volilno odštevanje: koalicije in krize – kaj nas čaka leta 2025?

9. marca 2025 se bo zvezna volilna kampanja izkazala za posebej dinamično. Odločilne volitve so potekale 23. februarja 2025, potem ko se je politična pokrajina spreminjala od razpada koalicije novembra 2024. To je vodilo do vrste volilnih odločitev, ki niso vplivale samo na javnomnenjske raziskave v zadnjih mesecih, temveč so oblikovale tudi osrednje teme političnih razprav v Nemčiji.

26. februarja je v Altes Kaufhaus Landau potekala okrogla miza, ki jo je organiziral Inštitut Frank Loeb RPTU. Dogodek je predstavljal pomembno priložnost za analizo volilnih rezultatov in iskanje odgovorov na ključna vprašanja. To je vključevalo odločitve volivcev in dejavnike njihovega vpliva ter možne vladne možnosti po volitvah.

Izzivi nove vlade

Panelna razprava je pokrivala številne kritične teme. Intenzivno so razpravljali zlasti o procesu gospodarske transformacije, pomanjkanju kvalificiranih delavcev in geopolitičnih napetostih, vključno z vojno v Ukrajini in konfliktom na Bližnjem vzhodu. Poleg tega je bila možnost manjšinske vlade ključno vprašanje, zlasti glede na izzive, ki jih bo morala premagati nova vlada.

V razpravi sta sodelovala priznana strokovnjaka: Marcus Höreth, profesor notranje politike in primerjalne vlade na RPTU Kaiserslautern, in Manuela Glaab, profesorica politologije na RPTU Landau in znanstvena direktorica Inštituta Frank Loeb. Vaše strokovno znanje bi moralo pomagati razviti jasne poglede na trenutno politično situacijo.

Javnomnenjske raziskave in morebitne vladne koalicije

V času priprav na zvezne volitve je več raziskav ponudilo zanimiv vpogled v politične preference državljanov. Raziskava Forsa iz 1. oktobra 2024 je pokazala, da 47 % vprašanih ne bi volilo kandidata za kanclerja. Friedrich Merz je prejel 27 %, Olaf Scholz pa 26 % glasov. To razpoloženje se je odražalo tudi v raziskavi konec avgusta 2024, kjer je 50 % odgovorilo z »nič/ne vem«, tako Scholz kot Merz pa sta imela vsak po 25 %.

Poleg tega je anketa INSA, v kateri je Markus Söder veljal za kandidata CDU/CSU za kanclerja, pokazala, da mu je uspelo pritegniti 37 % glasov, 30 % pa jih je reklo, da ne bi glasovali za kandidata. Javnomnenjske raziskave kažejo, kako spremenljivo je bilo razpoloženje volivcev in negotovosti okoli strank.

V kontekstu Porenja-Pfalškega trenutna vladna koalicija, ki jo sestavljajo SPD, FDP in Zavezništvo 90/Zeleni, ne velja več za preživetja, ker nima več večine. Na prihodnje koalicijske možnosti bi lahko vplivala teoretična sprememba razdelitve sedežev v državnem parlamentu, zlasti če bi stranke želele preseči oviro petih odstotkov.

Vstop na panelno razpravo v Landau je bil prost, vendar je bila priporočljiva prijava po elektronski pošti na fli[at]rptu.de. To ponazarja zavezanost Inštituta Frank Loeb, ki je posvečen znanstveni analizi družbenopolitičnega razvoja in spodbujanju političnega izobraževanja.

Na splošno je jasno, da so za politično pokrajino pred zveznimi volitvami leta 2025 in po njih značilna različna mnenja, negotovosti in pomembni izzivi, ki bodo trajno vplivali na razprave v prihodnjih mesecih.