Ekonomija v šolah: Ključ do več podjetništva!

Ekonomija v šolah: Ključ do več podjetništva!

Aktualna študija Inštituta ifo in Univerze Johannesa Gutenberga Mainz (JGU) kaže, da uvedba ekonomije kot šolskega predmeta pomembno prispeva k spodbujanju podjetništva v kasnejšem poklicnem življenju. Glede na študijo se verjetnost podjetniške aktivnosti poveča za štiri odstotne točke, če se ekonomija poučuje kot obvezen predmet. Te ugotovitve temeljijo na analizi, ki obravnava ljudi, ki so vstopili v deveti razred med letoma 1952 in 2007, leta, ko je bila ekonomija obvezna v učnem načrtu. Rezultati kažejo, da dobra ekonomska izobrazba še posebej spodbuja samostojnost dijakov, ne glede na njihovo družinsko poreklo ali podjetniško dejavnost njihovih staršev. uni-mainz.de prav tako poroča, da je načrtovanje lekcij ključnega pomena za dolgoročni uspeh.

Študija celovito analizira posamezne anketne podatke iz Socio-economic Panel (SOEP) in podatke o reformah na zvezni državni ravni. Pri tem velja pravilo, da se kot neposredno prizadeti z reformo štejejo učenci, ki so v letu, v katerem je bil uveden obvezni predmet ekonomija, vstopili v 9. razred. Zanimivo je tudi, da kljub povečanju podjetniške aktivnosti ostaja verjetnost zaposlitve v javnem sektorju nespremenjena. To nakazuje, da lahko poslovno izobraževanje aktivira podjetniški potencial brez diskriminacije drugih strokovnih področij.

Vloga ekonomskega izobraževanja

Študija jasno kaže, da so učne vsebine ključnega pomena za učinkovito pripravo študentov na izzive poklicnega življenja. Profesor Karl-Heinz Paqué poziva k večji vključitvi ekonomskih tem v kurikulum, saj se na ekonomijo v mnogih nemških šolah pogosto gleda skeptično. Kritiki, kot je Thomas Hoppe, kritizirajo enostransko in ideološko predstavitev ekonomskih konceptov v šolskih učbenikih, ki ovirajo dostop do tržno zasnovanih rešitev.

Trenutne gospodarske razmere v Nemčiji dodatno poudarjajo potrebo po razširitvi ekonomskega izobraževanja. Skrb vzbujajoča je ugotovitev, da je Nemčija po zlatem desetletju gospodarsko bolj napeta. Razlogi za to so različni dejavniki, med drugim birokratske ovire, enostranska odvisnost pri oskrbi z energijo in neustrezna reformna politika pokojninskega sistema. Zaradi teh izzivov so podjetniški duh in inovativne ideje bistveni.

Teze o ekonomski vzgoji

Glede na omenjene izzive Fundacija Friedricha Naumanna v sodelovanju z Mladimi podjetniki oblikuje sedem tez o ekonomski vzgoji. Ti med drugim vključujejo:

• Ökonomische Bildung muss verstärkt werden, um Schüler auf das Leben in einer demokratisch-marktwirtschaftlichen Ordnung vorzubereiten.
• Fehlerfreie Vermittlung ökonomischer Bildung ist notwendig; Schulbücher müssen korrekt und pluralistisch sein.
• Ökonomische Bildung sollte von Fachleuten unterrichtet werden.
• Ökonomische Bildung muss in der Aus- und Fortbildung von Lehrkräften verankert werden.
• Ökonomische Bildung muss ideologiefrei erfolgen.
• Inhalte müssen an der Lebensrealität von Kindern und Jugendlichen orientiert sein.
• Ein eigenständiges Fach Wirtschaft/ökonomische Bildung sollte in allen Bundesländern eingeführt werden.

Te teze ponazarjajo nujnost izboljšanja ekonomskega izobraževanja v šolah in prenove učnih načrtov. Na ta način naj bi bili študenti bolje pripravljeni na realnost trga dela in pridobili potrebna znanja za prihodnje podjetniške dejavnosti, ki so potrebne za obvladovanje nemških gospodarskih izzivov. insidebw.de in svoboda.org poudarjajo pomen integrativnega pristopa v ekonomski vzgoji.