Znanstveniki razvijajo nove strategije za boj proti družbeni delitvi!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Raziskovalna skupina Univerze v Trierju in Odprte univerze v Izraelu razvija inovativne pristope za zmanjšanje družbene polarizacije.

Ein Forschungsteam der Universität Trier und der Open University of Israel entwickelt innovative Ansätze zur Verringerung gesellschaftlicher Polarisierung.
Raziskovalna skupina Univerze v Trierju in Odprte univerze v Izraelu razvija inovativne pristope za zmanjšanje družbene polarizacije.

Znanstveniki razvijajo nove strategije za boj proti družbeni delitvi!

23. junija 2025 je nemško-izraelska raziskovalna skupina predstavila nov psihološki pristop za boj proti naraščajočim družbenim delitvam. Študija, ki sta jo izvedli Univerza v Trierju in Odprta univerza v Izraelu, osvetljuje afektivno polarizacijo, zlasti v kontekstu političnih sporov v ZDA. Ključ, ki so ga razvili raziskovalci za odpravo te ločnice, je v moralno pozitivnem prikazovanju političnega nasprotnika, tudi če so ti prikazi izmišljeni. Te ugotovitve bi lahko uporabili tako mediji kot politični akterji za spodbujanje družbene kohezije, kot npr uni-trier.de poročali.

Prof. dr. Eva Walther z univerze v Trierju poudarja vseprisotnost podob političnega sovražnika in opozarja na njihov vpliv na družbeno kohezijo. Raziskovalci so dodali, da moralno obarvane informacije merljivo vplivajo na dojemanje upodobljenih ljudi. Vrednosti simpatije do političnega nasprotnika so se znatno povečale, ko so bili testiranci predstavljeni s pozitivnimi ali nevtralnimi informacijami. Študija se pridružuje vse večjemu obsegu akademskega dela, katerega cilj je zmanjšati politično polarizacijo.

Izzivi, ki jih povzroča polarizacija

Študija predstavlja pomemben prispevek k trenutni družbeni analizi, saj afektivna polarizacija opisuje čustveno zavrnitev v družbenopolitičnih vprašanjih. Ta oblika polarizacije lahko resno ogrozi demokracijo in socialno kohezijo. Kot kaže študija Mercatorjevega foruma Migracije in demokracija (MIDEM), so se družbene delitve v Nemčiji in drugih evropskih državah povečale. Reprezentativna študija temelji na anketah okoli 20.000 ljudi v desetih državah članicah EU in zajema čustvene razsežnosti družbenih konfliktov, kot so npr. forum-midem.de poročali.

Vse večja razdrobljenost družbe se vedno bolj obravnava kot velik izziv. Za javne razprave so značilne trde fronte in nezdružljivost stališč. Vseevropska primerjalna študija opredeljuje teme, kot so migracije in podnebne spremembe, kot posebej polarizirajoče, medtem ko 68 % Nemcev zaznava vse večjo delitev v družbi. Pri tem igrajo ključno vlogo politični akterji, ki s populistično retoriko in instrumentalizacijo strahov podpihujejo družbene konflikte, kot je npr. mnu-bb.de poudarja.

Praktični pristopi k deeskalaciji

Za obravnavo poglabljanja razkoraka je predlaganih več pristopov, ki temeljijo na znanstveno utemeljenih metodah raziskovanja konfliktov. Razvoj novih formatov digitalnega dialoga ter krepitev kulturne vzgoje in lokalnih pobud ponujajo obetavne rešitve. Pilotni projekti v Nemčiji in Evropi kažejo, da lahko kombinacija teh pristopov trajnostno izboljša socialno kohezijo. Programi, kot je »Culture Connects« v Berlinu, ki je leta 2024 dosegel več kot 10.000 mladih, so že bili uspešni pri zmanjševanju stereotipnih vzorcev razmišljanja.

Aktivno sodelovanje državljanov in dialog z drugimi prepričanji sta bistvena koraka za premagovanje družbene polarizacije. Kot kažejo različne študije, lahko redna udeležba na forumih za dialog bistveno izboljša razumevanje med udeleženci. Okvirni pogoji za konstruktivno družbeno razpravo so torej vzpostavljeni, kako bosta politika in mediji ta znanstvena dognanja udejanjila v praksi, pa bomo šele videli.