Kmalu 85! Življenjsko delo, polno zgodovine dr. Klausa Martina Girardeta

Kmalu 85! Življenjsko delo, polno zgodovine dr. Klausa Martina Girardeta

18. oktobra 2025 praznuje svoj 85. rojstni dan dr. Klaus Martin Girardet, ugledni zgodovinar in profesor stare zgodovine. Girardet, rojen v Koblenzu, je svojo akademsko kariero začel po končanem trgovskem izobraževanju in diplomi iz srednje šole. Študiral je staro, srednjeveško in novo zgodovino ter protestantsko teologijo na Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität Bonn. Leta 1972 je doktoriral z disertacijo »Cesarski in škofovski dvor«.

Svojo akademsko kariero je nadaljeval kot asistent na Univerzi v Trierju od 1972 do 1980, prekinila pa jo je habilitacijska štipendija Nemške raziskovalne fundacije. Po habilitaciji leta 1979 s študijo Ureditev sveta - prispevek k filozofski in politični interpretaciji Ciceronovega dela De legibus je leta 1980 postal profesor stare zgodovine na Univerzi v Saarlandu.

Študijski uspeh in predanost

Girardetova pedagoška dejavnost je trajala do upokojitve leta 2005 in nato do poletnega semestra 2015. V svoji karieri je opravljal različne naloge v akademski samoupravi, med drugim funkcije prodekana, senatorja in dekana Fakultete za zgodovino in kulturne študije od 2000 do 2004 ter članstvo v svetu univerze od 2002 do 2005. Poleg tega je leta 2003 ustanovil »Saarbrücken Forum for Antiquity«.

Njegovo akademsko delo obsega okoli 100 publikacij o zgodovini rimske republike, zgodnjega principata in pozne antike. Njegovi najpomembnejši monografiji sta »Starodavna zgodovina Evropejcev in Evropa prihodnosti« (2001) in »Januar 49 BC Caesar's Military Coup: Prehistory, Legal Situation, Political Aspects« (2017). Nedavno je skupaj z Ulrichom Nortmannom izdal knjigo Človekove pravice in evropska identiteta – starodavni temelji (2005).

Rimska antika: osrednje zgodovinsko območje

Rimska antika, osrednja tema Girardetovih raziskav, je trajala približno 1000 let, dlje kot zgodovina stare Grčije. Rim je postal legendaren leta 753 pr. Ustanovila sta ga Romulus in Remus. Okoli leta 500 pr. Rim je bil razglašen za republiko v 3. stoletju pr. Rimljani so osvojili vso Italijo v 4. stoletju pr.

Širjenje imperija se je začelo v 2. stoletju pr. pr.n.št. z nadaljnjimi osvajanji v Sredozemlju. Pod cesarjem Trajanom je rimski imperij dosegel svoj največji obseg v 2. stoletju našega štetja. Pomembni vidiki rimske civilizacije so vključevali napredek v upravi, pravu, tehnološki napredek in življenjske razmere. Rimska vojska je bila ključni steber te širitve in je imela osrednjo vlogo v osvajalskih strategijah voditeljev, kot je bil Julij Cezar, ki je vladal okoli leta 50 pr. pr.n.št. osvojil Galijo.

Za rimsko antiko ni značilna le vojaška ekspanzija, temveč tudi kulturni dosežki in družbene strukture. Teme, kot so vloge moških in žensk, nevarnosti potovanja in gladiatorski boji v Koloseju, so ponazorjene z virtualnimi ogledi, kot so tisti v Pompejih.

Spomladi 2025 bo izšla tudi zbirka Girardetovih »Eseji in predavanja o starodavni zgodovini Evropejcev«. Te publikacije bodo zagotovo še naprej dragocen prispevek k akademskemu preučevanju antike.

Klaus Martin Girardet s svojimi obsežnimi študijami rimske antike ni le obogatil akademskega sveta, temveč tudi poglobil razumevanje korenin današnje evropske identitete.