Nova opazovalnica: Laži na internetu ogrožajo našo demokracijo!

Nova opazovalnica: Laži na internetu ogrožajo našo demokracijo!

19. marca 2025 je bil na Univerzi Saarland ustanovljen nov observatorij za spletno politiko. Ta pobuda želi celovito preučiti dolgoročne posledice laži in napačnih izjav, ki jih politiki širijo po internetu. Rosa M. Navarrete vodi observatorij, podpirata pa jo Alex Hartland in Giuseppe Carteny. Ta nova raziskovalna ustanova je del Interdisciplinarnega inštituta za družboslovno informatiko (I2SC).

Zgodovinsko gledano je bil poudarek prejšnjih raziskav na kratkoročnih analizah političnih dejanj v digitalnem prostoru. Dolgoročne posledice političnega delovanja na internetu pa doslej še niso bile raziskane. Opazovanja nove raziskovalne ustanove že kažejo, da zadovoljstvo z demokracijo v družbi rahlo upada. Zaskrbljujoče je, da se zdi, da dezinformacije normalizirajo družbeno nesprejemljiv jezik in vedenje. Te ugotovitve sovpadajo z rezultati študije fundacije Bertelsmann.

Dezinformacije kot družbeni problem

Glede na študijo z naslovom Negotova javnost 84 odstotkov ljudi v Nemčiji meni, da je namerno širjenje lažnih informacij velik ali zelo velik problem družbe. Poleg tega je 81 odstotkov anketiranih mnenja, da dezinformacije predstavljajo grožnjo demokraciji in družbeni koheziji. Daniela Schwarzer, izvršna direktorica fundacije Bertelsmann, poudarja, da dezinformacije konkretno poskušajo vplivati ​​na volitve in spodkopati zaupanje v politične institucije in medije.

Več kot 90 odstotkov vprašanih meni, da je namen tistih, ki pošiljajo dezinformacije, vplivati ​​na politična mnenja državljanov. Zaskrbljujoče je predvsem to, da je 86 odstotkov anketiranih prepričanih, da je namen dezinformacij vplivati ​​na izid volitev. Poleg tega so dezinformacije pogosto povezane s kontroverznimi vprašanji, kot so priseljevanje, zdravje, vojna in podnebna kriza.

Globalni pogled na dezinformacije

Drug pomemben vidik vprašanja je globalno poročilo Mednarodnega observatorija za informacije in demokracijo, objavljeno 15. januarja 2025. To poročilo preučuje interakcije med informacijskimi ekosistemi in demokracijo ter temelji na analizi več kot 1600 virov. 60 strokovnjakov, vključno s prof. Matthiasom Kettemannom z Univerze v Innsbrucku, je prispevalo k tej obsežni študiji.

Kljub razširjeni zaskrbljenosti glede dezinformacij poročilo ni našlo empiričnih dokazov, da dezinformacije neposredno škodijo demokraciji. Nasprotno, analiza kaže, da diskurz o dezinformacijah pogosto ustvarja nezaupanje do medijev. Poleg tega se pojavljajo kritike podjetij, ki zbirajo podatke, ker to služi predvsem gospodarski uspešnosti, primanjkuje pa globalnih regulativnih ukrepov in raziskovalnih perspektiv, zlasti na globalnem jugu.

Ugotovitve observatorija in študije jasno kažejo, da dezinformacije predstavljajo širok spekter izzivov za demokracijo. Zdi se, da politične stranke uporabljajo prevare kot strateško orodje, tveganja zavajanja volivcev pa se zdijo manjša od možnih koristi. I2SC bi zato moral razviti strategije za krepitev demokracije in izboljšanje načina, kako se spopadamo z dezinformacijami.

Če povzamemo, je jasno, da je v času, ko je digitalna komunikacija vseprisotna, raziskovanje dolgoročnih posledic dezinformacij izjemnega pomena. Nove ugotovitve Univerze Saarland bi lahko pomagale najti načine za boj proti nevarnostim napačnih informacij in njihovemu vplivu na družbo.

Za več informacij o najnovejšem razvoju raziskav dezinformacij obiščite uni-saarland.de, the bertelsmann-stiftung.de in uibk.ac.at.