Revolucija v kostni medicini: metoda brez sevanja iz Posarja!

Revolucija v kostni medicini: metoda brez sevanja iz Posarja!

Prelomna študija profesorice Bergite Ganse na univerzi Saarland prinaša novo upanje za spremljanje celjenja zlomov. Raziskave kažejo, da je celjenje zlomov kosti bistveno odvisno od pretoka krvi in ​​oskrbe tkiva s kisikom. S pomočjo komercialno dostopnih merilnih naprav, ki uporabljajo svetlobo in so torej brez sevanja, lahko zdravniki natančneje in učinkoviteje spremljajo proces celjenja zlomov. Rezultati te študije so bili objavljeni v priznanih revijah, vključno z “Biosensors and Bioelectronics” in “Journal of Functional Biomaterials”.

Novo razvita metoda omogoča preprosto namestitev merilne naprave na kožo nad mestom zloma tudi z mavčnimi oblogami. To omogoča hitro spremljanje procesa celjenja brez potrebe po rentgenskih žarkih ali računalniški tomografiji. Medtem ko rentgenski žarki in CT slike zagotavljajo samo selektivne posnetke in vključujejo tudi sevanje, lahko nove naprave zagotavljajo stalne podatke za zdravljenje.

Zdravljenje v podrobnostih

V študijah 55 bolnikov z zlomi golenice in 51 kontrolnih subjektov so raziskovalci ugotovili, da pretok krvi in ​​nasičenost s kisikom kažeta značilne poti med regeneracijo kosti. Pretok krvi se na začetku celjenja poveča, po dveh do treh tednih pa spet upade. Nasičenost s kisikom kaže podobno vedenje. Razlike v odčitkih lahko kažejo na zamudo v procesu celjenja, ki jo lahko povzročijo dejavniki, kot so preveč vadbe, kajenje ali obstoječi rak.

Razvoj te obetavne tehnologije z osmimi milijoni evrov financira fundacija Wernerja Siemensa. Delamo tudi na inteligentnih vsadkih, ki naj bi podpirali spremljanje in spodbujanje celjenja kosti. Namen sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), Nemškim vesoljskim centrom (DLR) in NASA je raziskovanje mehanizmov izgube kosti v vesolju.

Globalni pomen in uporaba

Ta inovativna metoda ne bi lahko le izboljšala zdravstvene oskrbe v visoko razvitih državah, ampak bi lahko bila ključna tudi v revnejših državah. Pravzaprav se veliko ljudi v takih regijah sooča z izzivi, ki močno omejujejo njihov dostop do zdravstvene oskrbe. Zvezno ministrstvo za gospodarsko sodelovanje in razvoj poroča, da je revščina eden najpogostejših vzrokov bolezni in vsako leto potisne okoli 100 milijonov ljudi pod prag revščine, pogosto zaradi zdravstvenih stroškov.

Poleg tega pomanjkanje virov, čiste pitne vode in sanitarnih razmer v državah v razvoju povzroča veliko tveganje za bolezni. Dejavniki, kot so brezposelnost, pomanjkanje šolanja in neustrezno načrtovanje družine, poslabšujejo že tako negotove zdravstvene razmere. Zaradi teh družbenih izzivov je uvajanje in uveljavljanje novih medicinskih tehnologij še toliko bolj pomembno.

V tem kontekstu so znanstveniki tudi ugotovili, da je razvoj, osredotočen na zdravje in odporen na podnebne spremembe, izrednega pomena. Preventivni pristop, ki temelji na prebivalstvu, bi lahko bil ključnega pomena za ublažitev negativnih vplivov podnebnih sprememb na zdravje v prizadetih regijah. Poročilo Lancet Countdown o zdravju in podnebnih spremembah v Latinski Ameriki poudarja to potrebo in poudarja nujnost takšnega ukrepanja.