Nov okvir EU za ekonomsko politiko: reforme za prihodnost in stabilnost!
Politični znanstveniki z Univerze v Magdeburgu uporabljajo PROSPER za raziskovanje proračunske politike EU in pripravo priporočil za reformo.

Nov okvir EU za ekonomsko politiko: reforme za prihodnost in stabilnost!
15. aprila 2025 bo Univerza Otto von Guericke Magdeburg okrepila svojo vlogo v evropskih raziskavah o preoblikovanju javnih financ. Politologi na univerzi so člani raziskovalne mreže PROSPER, ki preučuje proračun in ekonomsko politiko EU. To mrežo sestavlja dvanajst institucij iz različnih evropskih držav in si je za cilj zadala razvoj konkretnih priporočil za ukrepanje z znanstveno izmenjavo in delavnicami.
Raziskovalna skupina pod vodstvom prof. Eve Heidbreder se osredotoča na oblikovanje politik in vodenje reform, ki se vrtijo okoli fiskalnih pravil EU in proračuna EU. Posebne teme vključujejo naložbe v obrambo, varnost, inovacije in konkurenčnost ter stabilnost v območju evra. Trenutno potekajo pogajanja o večletnem finančnem okviru Evropske unije, ki vključuje tudi pomembna vprašanja o velikosti proračuna, odhodkih in izvoru sredstev znotraj EU.
Novosti v nadzoru fiskalne politike
Glasno germany.representation.ec.europa.eu Evropski parlament in Svet EU sta nedavno dosegla politični dogovor o novem okviru gospodarskega upravljanja. Valdis Dombrovskis, izvršni podpredsednik Evropske komisije, je dogovor označil za pomemben korak naprej. Cilj novega okvira je okrepiti vzdržnost dolga držav članic ter spodbujati trajnostno in vključujočo pot rasti.
Novi okvir je opisan kot preprostejši, preglednejši in učinkovitejši. Osrednja komponenta je uvedba novih srednjeročnih načrtov strukturne fiskalne politike, ki jih morajo države članice razvijati od leta 2024. Ti načrti vključujejo proračunske cilje, reforme in naložbe, ki jih bo ocenila Komisija in odobril Svet. Poleg tega bo vzpostavljeno spremljanje na podlagi tveganja na podlagi proračunskega stanja vsake države članice.
Izzivi in priložnosti
Izzivi, s katerimi se sooča EU, so različni. Povečana raven javnega dolga, zlasti kot posledica pandemije COVID-19, zahteva prilagoditev pravil fiskalne politike. Komisija vidi tudi potrebo po povečanju proračuna in poplačilu dolga, ki je nastal med pandemijo. Smiseln okvir za upravljanje teh finančnih obveznosti je ključen za zagotavljanje gospodarske stabilnosti v Uniji. europarl.europa.eu poudarja, da bo novi okvir začel veljati 30. aprila 2024 in predstavlja temeljno prenovo obstoječega gospodarskega upravljanja.
Poleg tega Komisija poziva k letnemu poročanju o napredku držav članic in spodbuja poenostavljeno in avtomatizirano obravnavo postopkov v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Države članice, ki ne bodo upoštevale novih pravil, bi se lahko znašle pred Sodiščem Evropskih skupnosti, pri čemer poudarjajo pomen spoštovanja fiskalnih pravil.
Celovit pristop k reformi fiskalne politike EU kaže, kako resno se obravnavajo trenutni izzivi. Te reforme, podobne spremembam med letoma 2011 in 2013 kot odziv na krizo državnega dolga, bi lahko privedle do stabilnejših gospodarskih temeljev v EU.
Prvi dogodek raziskovalnega projekta PROSPER, javna okrogla miza, bo potekala 14. junija 2025 v okviru “Dolge noči znanosti”. Triletni projekt je financiran z 1 milijonom evrov in bo zagotavljal analitično podporo procesu pogajanj o teh pomembnih gospodarskih vprašanjih.