Najvišja ocena za trajnost: TU Chemnitz navdušuje z novim študijem!

Najvišja ocena za trajnost: TU Chemnitz navdušuje z novim študijem!

Izjemen raziskovalni članek o stroških in donosih pri trajnostnem upravljanju dobavne verige je 8. aprila 2025 prejel nagrado »Best Research Award 2024« revije »Cleaner Logistics and Supply Chain«. Ta študija z naslovom »O stroških in prihodkih v krožnih dobavnih verigah: kje zapreti zanko?« je v veliki meri prispeval prof. dr. Matthias Thürer na Tehnološki univerzi Chemnitz in je bil razvit v sodelovanju s Centrom Josefa Ressela za inovacije podatkovno vodenih poslovnih modelov v Steyrju v Avstriji. Raziskava proučuje analitično modeliranje denarnih tokov v linearnih in krožnih večstopenjskih dobavnih verigah.

Thürer poudarja, da so se prejšnje raziskave pogosto osredotočale na diadične ali triadične strukture dobavne verige. Ključna ugotovitev njegove študije je, da lahko ponovna uporaba materialov negativno vpliva na podjetja, ki zapirajo zanko. To bi lahko povzročilo, da bi podjetja opustila krožne dobavne verige, če ne bi imeli ustreznih kompenzacijskih mehanizmov. Ta nagrada je letos druga za profesorja tovarniškega načrtovanja in intralogistike; marca 2025 je članek o simulacijah v raziskavah odpornosti dobil naslov »Top Trending Article 2024«. Revija “Cleaner Logistics and Supply Chain”, v kateri je bila študija objavljena, je znana po transdisciplinarnem pristopu, specializiranem za trajnostno logistiko in dobavne verige, kot je npr. tu-chemnitz.de poročali.

Izzivi krožnega gospodarstva

Thürerjeva študija je v skladu z izzivi, ki trenutno krojijo krožno gospodarstvo. Glede na to Poročilo o vrzeli v krožnosti 2023 Delež krožnega gospodarstva v svetovnem gospodarstvu znaša le 7,2 odstotka, kar je manj kot 9,1 odstotka v letu 2018. Te streznjujoče številke jasno kažejo, da je trend krožnega gospodarstva negativen. Splošna gospodarska raba virov in emisije toplogrednih plinov so v zadnjih 12 mesecih še naprej naraščale, kar je še povečalo težave linearne ekonomije.

Vendar pa krožno gospodarstvo velja za bistven koncept za trajnostno rabo virov. Vključuje ekološke vidike, kot sta zmanjševanje virov in recikliranje, in je opredeljeno z »desetimi R-ji«: Zavrni, Premisli, Zmanjšaj, Ponovno uporabi, Popravi, Obnovi, Prenovi, Ponovno uporabi, Recikliraj in Obnovi. Deloitte poudarja, da so gospodarske koristi krožnega gospodarstva sestavljene iz novih tokov prihodkov, večje učinkovitosti, prihrankov pri stroških in izboljšanega ugleda podjetja. Poleg tega bi lahko polni potencial krožnega gospodarstva zmanjšal svetovno porabo materiala za do 30 odstotkov, kar je glede na trenutne izzive bolj nujno kot kdaj koli prej.

Podjetja, vlade in potrošniki vse bolj priznavajo potrebo po preobrazbi. Kljub spodbudnim pogledom na priložnosti krožnega gospodarstva je jasno, da so potrebni še precejšnji napori za premagovanje trenutnih primanjkljajev in začetek spremembe paradigme. Poročilo o vrzeli v krožnosti postavlja krožno gospodarstvo kot ključno orodje za spodbujanje regenerativnega in trajnostnega svetovnega gospodarstva.