Človeška veriga v Dresdnu: močan signal proti rasizmu in vojni!

Človeška veriga v Dresdnu: močan signal proti rasizmu in vojni!

13. februarja 2025 je okoli 10.000 ljudi sledilo nujnemu pozivu prof. Ursule Staudinger, rektorice Tehnične univerze v Dresdnu (TUD). Ob 18. uri so udeleženci oblikovali človeško verigo, ki se je raztegnila skozi središče mesta Dresden, z začetkom na Theaterplatzu pred impresivno Semperoper.

S tem dogodkom niso obeležili le spomina na žrtve bombardiranja Dresdna leta 1945, ampak tudi na milijone, ki so umrli zaradi nacionalsocialistične tiranije. Človeška veriga je bila močan simbol proti vojni, tiraniji in uničenju. Staudinger je pod geslom »Spomin za prihodnost sobivanja v miru in demokraciji« poudaril nujnost budnosti pred rasizmom in nestrpnostjo ter zlorabo izrazov, kot sta demokracija in svoboda izražanja. TUD poroča, da ta zaveza ne predstavlja le preteklosti, ampak tudi poziv današnji družbi k prevzemu odgovornosti.

Udeleženci in angažiranost

V človeški verigi so bile zastopane številne ugledne osebnosti, med drugim predsednik vlade Saške Michael Kretschmer in predsednik državnega parlamenta Alexander Dierks. Tudi župan Dirk Hilbert je poudaril pomen ne le obeleževanja 13. februarja, ampak tudi vključevanja 27. januarja in 8. maja v kulturo spomina. Častni gost je bil britanski princ Edward vojvoda Kentski, ki je dogodek tudi počastil.

Cécilia Le Nalbaut, študentka iz Strasbourga, je na začetku človeške verige spregovorila v nemščini in s tem poudarila mednarodno razsežnost komemoracije. Človeška veriga se je raztezala čez štiri kilometre in vodila skozi pomembne kraje, kot so Brühl Terrace, sinagoga, Frauenkirche in Nova mestna hiša nazaj do izhodišča na Theaterplatzu. Za zagotovitev varnosti dogodka je bilo poiskanih od 70 do 80 redarjev, ki bodo nudili podporo kot prostovoljci.

Kultura spomina v Nemčiji

V okviru spominske prireditve so omenili tudi dan spomina na žrtve nacionalsocializma 27. januar. Nemški inštitut za človekove pravice poudarja, da je spomin na vse žrtve nacionalsocializma, vključno z Judi, Sinti, Romi, pa tudi družbenimi zunanjimi ljudmi, dolžnost, ki je zasidrana v družbi. Beate Rudolf, direktorica inštituta, je pozvala k ohranjanju spominov.

Vključenost komemoracije v zavezo proti antisemitizmu in rasizmu se odraža tudi v nenehni potrebi po krepitvi vrednot človekovih pravic in demokracije. Nemški bundestag letos posveča spominsko uro medgeneracijskemu soočanju s Šoahom in Porajmosom. Vsako leto znova se poudarja, da je varovanje človekovega dostojanstva in človekovih pravic odgovornost celotne družbe.

Človeška veriga 13. februarja torej ni bila le spomin na preteklo tragedijo, ampak tudi močno znamenje za sedanjost in prihodnost, v kateri ostaja zaveza proti nestrpnosti in diskriminaciji nepogrešljiva.