Nova sezona oddaje Agree to Disagree: znanost sreča kontroverzne teme!

Nova sezona oddaje Agree to Disagree: znanost sreča kontroverzne teme!

Nova sezona znanstvene serije “Agree to Disagree” se začenja 2. junija 2025 v mediateki arte. Serija, ki jo vodi Bertolt Meyer, profesor za psihologijo dela, organizacij in poslovanja na Univerzi za tehnologijo Chemnitz, je znana po tem, da znanstvenikom z različnimi pogledi omogoča spoštljivo razpravo. Nova sezona prinaša sedem novih epizod, ki obravnavajo družbeno aktualne teme.

Teme vključujejo "Ali je ezoterika nevarna?", "Depresija: nagnjenost ali vplivi okolja?" in »Migracije: kaj kulturna raznolikost pomeni za družbo?« Serija se je izkazala za posebej uspešno: leta 2023 je prejela nagrado »Buzzy Award« za najboljši dokumentarni kratki format na Svetovnem kongresu producentov znanosti in dejstev v Seattlu. Poleg tega je produkcija že podaljšana za eno sezono, kar potrjuje nadaljnjo aktualnost tem in pozitiven odziv na dosedanje vsebine.

Raznolikost tem in interdisciplinarna razprava

Nove epizode serije pokrivajo široko paleto tem, vključno s temo "Shranjevanje CO₂: podnebni rešitelj ali zeleno pranje?" Ta izbor odraža trenutne izzive in razprave, o katerih bi bilo treba razpravljati v družbi. Prva epizoda serije iz maja 2023, ki se ukvarja z raziskavami robotike na Univerzi za tehnologijo Chemnitz, je obravnavala provokativna vprašanja o avtomatizaciji in njenih učinkih na delovna mesta. Svoje so povedali različni strokovnjaki, med drugim prof. dr. Ulrike Thomas.

Serija »Agree to Disagree« ne vključuje samo video formata, temveč tudi podcast »People of Science«, ki se ukvarja z raziskovalnimi fokusi gostov. Bertolt Meyer poudarja, da je cilj serije prikazati pluralnost znanstvenih dognanj in ponazoriti procesno naravo znanosti. Vključevanje različnih stališč temelji na načelu dostopnosti znanstvenih razprav širši javnosti in s tem spodbujanja znanstvene komunikacije.

Vloga znanstvenega komuniciranja

Pomen znanstvenega komuniciranja se je med pandemijo korone močno povečal. Očitno je, da pomanjkanje informacij in širjenje dezinformacij predstavljata izziv za družbo. To je povezano s prizadevanji za večjo ločitev med novinarstvom in odnosi z javnostmi, da bi zagotovili kakovost informacij. Univerze in mediji morajo zagotoviti, da se znanstvene informacije posredujejo verodostojno in v skladu z akademskimi standardi, da ohranijo zaupanje javnosti.

Študija MIT presenetljivo kaže, da dezinformacije na družbenih platformah dosegajo večji doseg kot pravilne informacije, kar dodatno poudarja potrebo po visokokakovostni znanstveni komunikaciji. Pri znanstveni komunikaciji je ključnega pomena ne le zagotavljanje informacij, ampak tudi zagotavljanje preglednih informacij o negotovostih in protislovjih.

Ustanovitev struktur in spodbujanje novinarjev kot posrednikov v znanstveni komunikaciji bi se lahko štela za učinkovite ukrepe za kvalifikacijo in izboljšanje razširjanja informacij. Znanstveniki sami ne bi smeli biti odgovorni za javno komuniciranje, še posebej, če bi to lahko ogrozilo kakovost širjenja informacij. V zvezi s tem obstaja jasna potreba po ukrepanju, ki ga lahko podprejo različne akademske in medijske pobude.

Na splošno serija »Agree to Disagree« ne ponazarja le raznolikosti znanstvenih razprav, ampak odraža tudi izzive, ki jih mora znanstvena komunikacija premagati v današnji informacijski družbi. Sposobnost spoštljive razprave o različnih mnenjih in razumljivega komuniciranja znanstvenih ugotovitev je bistvena za prihodnost družbe in političnega diskurza.

Za več informacij o novi sezoni »Agree to Disagree« obiščite TU Chemnitz, medtem ko IDW na spletu podaja pregled uspešnega izhajanja serije. Podrobne vidike znanstvenega komuniciranja in njegove izzive predstavlja članek dr bpb.de razpravljali.