Nobelov nagrajenec Ramakrishnan o skrivnosti staranja in podaljševanja življenja

Nobelov nagrajenec Ramakrishnan o skrivnosti staranja in podaljševanja življenja

Nobelov nagrajenec za kemijo Venki Ramakrishnan bo 21. oktobra 2025 predaval v Audimaxu Tehnične univerze (TU) Dresden. Pod naslovom “Zakaj umiramo: Nova znanost o staranju in iskanje nesmrtnosti” bo obravnaval vzroke in mehanizme staranja. Predavanje se začne ob 19.00 uri. in je odprt za vse zainteresirane; predhodna prijava ni potrebna. Ta dogodek je del niza predavanj, ki jih podpirajo različni partnerji, vključno z Ardenne GmbH in Društvom prijateljev in podpornikov TU Dresden e.V.

Ramakrishnan, ki je star 73 let, ima impresivno akademsko kariero. Po diplomi iz fizike na univerzi Baroda v Indiji je doktoriral na univerzi Ohio. Kasneje se je posvetil biologiji na kalifornijski univerzi v San Diegu. Leta 2009 je prejel Nobelovo nagrado za pomembne študije o strukturi in delovanju ribosoma. Od leta 2015 do 2020 je bil tudi predsednik Kraljeve družbe, ene najstarejših znanstvenih društev na svetu.

Pogledi na raziskave dolgoživosti

Raziskave dolgoživosti so se v zadnjih letih hitro razvile in na staranje gledajo kot na proces, na katerega je mogoče biološko vplivati. Cilj je podaljšati leta življenja in hkrati krepiti zdravje v teh letih. Vse bolj se verjame, da je mogoče doseči pomemben napredek s tehnologijami, kot je celično reprogramiranje, pri katerem je mogoče celice povrniti v mlajše stanje. Študije na inštitutu Salk kažejo obetavne rezultate za delno reprogramiranje celic brez nastanka tumorjev.

Poleg tega mednarodne raziskovalne skupine intenzivno delajo na nadzorovanih aplikacijah teh tehnik za ljudi, zlasti v kontekstu nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Ključno tveganje reprogramiranja je nenadzorovana celična proliferacija, ki zahteva natančno odmerjanje.

Terapije proti boleznim, povezanim s staranjem

Posebej zanimivo področje so raziskave senolitikov, snovi za uničevanje starajočih se celic, ki lahko spodbujajo vnetje in poškodujejo organe. Trenutno je v kliničnih preskušanjih več kot deset senolitikov. Študija klinike Mayo kaže, da lahko bolnikom z idiopatsko pljučno fibrozo koristi zdravljenje z dasatinibom in kvercetinom. Pilotna preskušanja v Kanadi kažejo izboljšanje hitrosti hoje in kognitivnih sposobnosti pri starejših osebah po senolitični terapiji.

Raziskovalne skupine se osredotočajo tudi na optimizacijo mitohondrijev za ponovno vzpostavitev učinkovitosti mitohondrijev, medtem ko se razvija genomska natančna medicina za nadzor nad epigenetskimi dejavniki staranja. Tehnike, kot je CRISPR za epigenetsko urejanje, so v razvoju, čeprav so klinične aplikacije še v zgodnjih fazah.

Socialna in etična vprašanja

Napredek v raziskavah staranja odpira tudi pomembna socialna in etična vprašanja. Vpliv starejšega, zdravega prebivalstva na pokojninske sisteme in trg dela je treba natančno preučiti. Obstajajo tudi pozivi k ureditvi medicine dolgoživosti in etični presoji genetskih posegov.

Trenutno ni odobrenih zdravil za podaljšanje življenja. Strokovnjaki kot učinkovite ukrepe za zdravo staranje poudarjajo pomen uravnotežene prehrane, telesne dejavnosti, higiene spanja in psihosocialne stabilnosti. Vendar pa razvoj raziskav staranja ponuja obetavno perspektivo za upočasnitev ali obrnitev biološkega staranja, čeprav mnogi dolgoročni učinki še vedno niso znani.

Za dodatne informacije o dogodku in Venkiju Ramakrishnanu lahko zainteresirani obiščejo spletno stran TU Dresden: tu-dresden.de.

Dodatne informacije o raziskavah dolgoživosti najdete na current-knowledge.de, poglobljena spoznanja v strokovni literaturi pa najdemo npr deutschlandfunk.de so na voljo.