Kolokvij o materialih v Chemnitzu: Inovacije za industrijo!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Na Tehnološki univerzi Chemnitz je 9. aprila 2025 potekal 24. kolokvij o inženirstvu materialov z 220 udeleženci in razburljivimi predavanji.

Am 9. April 2025 fand das 24. Werkstofftechnische Kolloquium an der TU Chemnitz statt, mit 220 Teilnehmenden und spannenden Vorträgen.
Na Tehnološki univerzi Chemnitz je 9. aprila 2025 potekal 24. kolokvij o inženirstvu materialov z 220 udeleženci in razburljivimi predavanji.

Kolokvij o materialih v Chemnitzu: Inovacije za industrijo!

9. aprila 2025 je na Tehnološki univerzi Chemnitz potekal 24. kolokvij o tehnologiji materialov (WTK). Z rekordno udeležbo 220 gostov je dogodek postavil nove standarde v zgodovini kolokvija. Inštitut za znanost in inženirstvo materialov (IWW) na Univerzi za tehnologijo Chemnitz je bil organizator tega pomembnega srečanja, ki je potekalo pod geslom »Academia meets Industry«. Uvodni govor je imel prof. dr. Thomas Lampke, sledil pa je pozdrav francoskega kolega prof. dr. Lecha Pawlowskega z Univerze v Limogesu.

Dogodek je vključeval industrijsko razstavo, ki so se je udeležila podjetja, kot so Kulzer GmbH, 3D-Micromac AG in Netzsch-Gerätebau GmbH. 62 strokovnih predavanj je pokrivalo aktualne raziskovalne in razvojne teme ter udeležencem ponudilo vznemirljive vpoglede v najnovejša dognanja in tehnologije. To je vključevalo plenarno predavanje dr. Klausa Nassensteina, ki je razpravljal o avtomatizaciji pri termičnem škropljenju. Poleg tega so dr. Šárka Houdková, dr. Lutz-Michael Berger in dr. Aleksandra Małachowska spregovorili in izpostavili različne vidike termičnega pršenja.

Osredotočite se na aditivno proizvodnjo

Osrednja točka razprave je bila aditivna proizvodnja, ki se vse bolj uveljavlja kot nepogrešljiv del industrijske prakse. To postane jasno ne samo na dogodku v Chemnitzu, ampak tudi na posebnem sejmu in specializiranem forumu »Aditivna proizvodnja – razvoj sodobne tehnologije«, ki je potekal v Leipzigu od 7. do 10. marca 2023. Odgovorni za sejme Intec, Z in GrindTec so ustvarili to območje, da bi poudarili trenutne aplikacije in prihodnje ideje v aditivni proizvodnji. Več predavanj je obravnavalo fleksibilne, ekonomične in trajnostne vidike teh tehnologij, ki so pomembne za številne industrije.

Projekt IDAM (Industrialization and Digitalization of Additive Manufacturing) ponuja impresiven primer industrializacije teh tehnologij. Tu so bile razvite popolnoma avtomatizirane proizvodne linije za 3D-tiskanje za avtomobilsko serijsko proizvodnjo, ki letno z laserskim taljenjem proizvedejo okoli 50.000 serijskih delov ter več kot 10.000 posameznih in rezervnih delov. Poleg tega je bilo govora o pomembnosti kovinskega 3D tiskanja za mala in srednje velika podjetja (MSP), kar ponazarja različne možne uporabe aditivne proizvodnje.

Nagrade in priznanja

V okviru kolokvija je bilo predstavljenih tudi 13 posterskih prispevkov, ki so bili na večerni prireditvi nagrajeni. Nagrade za najboljše plakate so prejeli naslednji udeleženci: Pratidhwani Biswal je zasedel 1. mesto, Robert Rimpl je zasedel 2. mesto in Lukáš Václavek je zasedel 3. mesto. Večerni dogodek je potekal v hotelu Chemnitzer Hof in je vključeval predavanje dr. Barbare Waske in zaključno predavanje prof. dr. Shrikanta Joshija, ki je razpravljal o tehnološkem napredku v termičnem pršenju. Prof. dr. Guntram Wagner se je toplo zahvalil vsem udeležencem in organizatorjem.

V prihodnje organizatorji že načrtujejo, da bo čez dve leti na isti lokaciji potekal 25. kolokvij o tehnologiji materialov. Stalna zavezanost raziskavam in tehnologiji kaže, kako pomembna je izmenjava med znanostjo in industrijo. Poleg tega ustanove, kot so TU Freiberg, Chemnitz in Dresden, delajo v realnem laboratoriju SAMSax za trajnostno uporabo odpadnih materialov iz industrije in kmetijstva za aditivno proizvodnjo, da bi spodbudili krožno gospodarstvo.

Za dodatne informacije lahko kliknete na vsebino, ki jo sporoča tehnološka univerza Chemnitz, kot tudi poročanje o aditivni proizvodnji Avtoland Saška biti napoten. Dodatne ugotovitve so v Projektno poročilo Fraunhoferjevega inštituta brati.