Kako roboti prepoznajo občutke: študija prikazuje nove načine komunikacije!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Pripravite kratek meta-opis za članek o "UNI Chemniz", v nemščini. Članek vsebuje naslednjo vsebino: "

Danes je 15. september 2025

Datum: 15. september 2025 - Vir 1 ():
- Študija tehnološke univerze Chemnitz preučuje pogovore med ljudmi in roboti.
- Cilj: Ugotoviti, ali ljudje z roboti govorijo drugače kot z drugimi ljudmi.
- Interdisciplinarna ekipa iz nevrorobotike in lingvistike je izvajala eksperimente.
- Eksperiment: človeška in industrijska robotska roka z glasovnimi funkcijami skupaj sestavita preprosto polico IKEA.
- Ekipe so med nalogo snemali, pogovore transkribirali in analizirali.
- Rezultati:
- V čisto človeških ekipah je bilo več izjav, razlag in vprašanj.
- Robot je prejel bolj neposredna navodila.
- V ekipah človek-robot je bilo skoraj toliko čustvenih izjav kot med ljudmi (npr. »Dobro ti gre.«).
- Študija je bila objavljena v "prostem dostopu", da bi dosegla širšo javnost.
- Podcast "Linguistics Behind the Scenes", objavljen za sporočanje raziskovalnih tem na splošno razumljiv način.
- Najnovejša epizoda podcasta pokriva umetno inteligenco in preučevanje robotov.
- Objava: Coelho, Kaden, Beccard, Röhrbein & Sanchez-Stockhammer. 2025. »Še malo. Navzgor. V redu, nehaj." Proceedings of the Human and Computer 2025 (MuC '25), 465-470. DOI:
- Epizoda podcasta je na voljo na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.
- Kontakt: prof. dr. Christina Sanchez-Stockhammer, telefon +49 (0)371 531-32444, e-pošta christina.sanchez@phil.tu-chemnitz.de.

Vir 2 ():
- Študija Kim Klüber, Katharine Schwaiger in prof. dr. Linde Onnasch raziskuje vpliv čustvenega govora robotov na zaznavanje njihovih socialnih in čustvenih sposobnosti.
- Naslov študije: »Govorne značilnosti, ki povečujejo učinek za robotsko komunikacijo«.
- Študija je bila objavljena kot poudarjen članek v Science Robotics.
- Rezultati kažejo, da čustveni govor in ekspresivna intonacija vplivata na človeško zaznavanje robotov.
- Posebej izrazit učinek na agente tehničnega videza, kjer lahko čustvena komunikacija poveča družbeno sprejemljivost.
- Študija prispeva k nadaljnjemu razvoju glasovnih robotskih sistemov, da bi njihova uporaba postala bolj intuitivna in sprejemljiva.
- Celotna študija je na voljo v prostem dostopu.

Vir 3 ():
- V zadnjih mesecih je prišlo do pomembnega razvoja na področju umetne inteligence (AI).
- Izdaja ChatGPT in objave drugih tehnoloških velikanov so povečale zanimanje za jezikovne modele.
- Pozornost do vprašanj AI se je povečala z objavo in izdajo GPT-4.
- Jezikovni modeli so lahko pomembni tudi za robotiko.
- Raziskovalna skupina iz Googla in TU Berlin je predstavila jezikovni model Palm-E, ki je združen z vizualnim modelom.
- Palm-E omogoča robotu s prijemalno roko in kamero izdajanje ukazov, kot je »Prinesi mi riževe žetone iz predala.« izvajati in se odzivati na spremembe v okolju.
- Interakcija med ljudmi in stroji bi se lahko spremenila, saj ljudje pogosto komunicirajo s stroji drugače kot z drugimi ljudmi.
- Razvijalci sprejemajo odločitve, da bodo jezikovni modeli videti bolj človeški, npr. z uporabo emojijev ali zakasnitvijo prikaza odgovorov.
- Organizirana je bila tiskovna konferenca za razpravo o vprašanjih, povezanih z raziskavami in razvojem jezikovnih modelov, robotike in interakcije človek-stroj.
- Teme poročanja vključujejo:
- Naslednji koraki pri raziskovanju in uporabi jezikovnih modelov.
- Možnosti za povečanje velikosti in zmogljivosti modelov.
- Kombinacija jezikovnih modelov z raziskovalnimi sistemi.
- Napredek v robotiki z jezikovnimi modeli.
- Pojavne zmožnosti jezikovnih modelov, ki niso bili izrecno naučeni.
- Prihodnje interakcije med ljudmi in stroji.
- Psihološki učinki teh interakcij na ljudi.
- Raziskovalci so odgovarjali na vprašanja v 50-minutni virtualni novinarski konferenci.




". Ne dodajajte naslova na začetek ustvarjene vsebine. Napišite tako, kot da želite bralce obvestiti o tem, kdo, kaj, kdaj, kje, zakaj in kako. Ne presegajte 120 znakov. Slog: Ohranite profesionalno raven formalnosti, primerno za časopis, vendar se izogibajte preveč zapletenemu jeziku, da zagotovite dostopnost vsebine širokemu občinstvu. Vključite ključne besede, povezane z novicami, in besedne zveze, ki jih bodo bralci verjetno uporabili pri iskanju informacij o temi. Ton: Čeprav ohranjate ton profesionalen, uporabite privlačen jezik, da pritegnete zanimanje bralca brez senzacionalizma. Odgovorite v navadnem besedilu, ne da bi metaopis postavili v narekovaje.

Craft a short meta-description for an article about "UNI Chemniz", in German. The article contains the following content: "<div class="content"><p>Heute ist der 15.09.2025</p><p>Datum: 15.09.2025 - Source 1 (<span class="source_1"></span>):<br>- Studie der Technischen Universität Chemnitz untersucht Gespräche zwischen Menschen und Robotern.<br>
- Ziel: Herausfinden, ob Menschen anders mit Robotern sprechen als mit anderen Menschen.<br>
- Interdisziplinäres Team aus Neurorobotik und Sprachwissenschaft führte Experimente durch.<br>
- Experiment: Mensch und Industrieroboterarm mit Sprachfunktionen bauen gemeinsam ein einfaches IKEA-Regal auf.<br>
- Teams wurden während der Aufgabe aufgenommen, Gespräche transkribiert und analysiert.<br>
- Ergebnisse:<br>
  - In rein menschlichen Teams gab es mehr Aussagen, Erläuterungen und Fragen.<br>
  - Roboter erhielt mehr direkte Anweisungen.<br>
  - In Mensch-Roboter-Teams gab es fast ebenso viele emotionale Aussagen wie zwischen Menschen (z.B. „Das machst du gut.“).<br>
- Studie wurde „open access“ veröffentlicht, um breitere Öffentlichkeit zu erreichen.<br>
- Podcast „Linguistics Behind the Scenes“ veröffentlicht, um Forschungsthemen allgemeinverständlich zu kommunizieren.<br>
- Neueste Podcast-Folge behandelt Künstliche Intelligenz und die Roboterstudie.<br>
- Publikation: Coelho, Kaden, Beccard, Röhrbein &amp; Sanchez-Stockhammer. 2025. "Another bit. Upwards. Okay, stop." Proceedings of the Mensch und Computer 2025 (MuC '25), 465-470. DOI: <br>
- Podcast-Folge verfügbar auf YouTube, Spotify und Apple Podcasts.<br>
- Kontakt: Prof. Dr. Christina Sanchez-Stockhammer, Telefon +49 (0)371 531-32444, E-Mail christina.sanchez@phil.tu-chemnitz.de.</p><p>Source 2 (<span class="source_2"></span>):<br>- Studie von Kim Klüber, Katharina Schwaiger und Prof. Dr. Linda Onnasch untersucht den Einfluss emotionaler Sprachgestaltung von Robotern auf die Wahrnehmung ihrer sozialen und emotionalen Fähigkeiten.<br>
- Titel der Studie: „Affect-enhancing speech characteristics for robotic communication“.<br>
- Studie wurde als Highlighted Article in Science Robotics veröffentlicht.<br>
- Ergebnisse zeigen, dass emotionale Sprache und ausdrucksstarke Intonation die menschenähnliche Wahrnehmung von Robotern beeinflussen.<br>
- Besonders ausgeprägter Effekt bei technisch aussehenden Agenten, wo affektive Kommunikation die soziale Akzeptanz steigern kann.<br>
- Studie trägt zur Weiterentwicklung sprachbasierter Robotersysteme bei, um deren Anwendung intuitiver und akzeptabler zu gestalten.<br>
- Vollständige Studie ist Open Access verfügbar.</p><p>Source 3 (<span class="source_3"></span>):<br>- In den letzten Monaten gab es bedeutende Entwicklungen im Bereich der künstlichen Intelligenz (KI).<br>
- Die Veröffentlichung von ChatGPT und Ankündigungen anderer Tech-Giganten haben das Interesse an Sprachmodellen erhöht.<br>
- Die Aufmerksamkeit für KI-Themen nahm mit der Ankündigung und Veröffentlichung von GPT-4 zu.<br>
- Sprachmodelle könnten auch für die Robotik von Bedeutung sein.<br>
- Eine Forschungsgruppe von Google und der TU Berlin stellte das Sprachmodell Palm-E vor, das mit einem visuellen Modell kombiniert ist.<br>
- Palm-E ermöglicht es einem Roboter mit Greifarm und Kamera, Befehle wie „Bring mir die Reis-Chips aus der Schublade.“ auszuführen und auf Veränderungen in der Umgebung zu reagieren.<br>
- Die Interaktion zwischen Menschen und Maschinen könnte sich verändern, da Menschen oft anders mit Maschinen interagieren als mit anderen Menschen.<br>
- Entwickler treffen Entscheidungen, um Sprachmodelle menschlicher wirken zu lassen, z.B. durch den Einsatz von Emojis oder das zeitversetzte Erscheinen von Antworten.<br>
- Ein Press Briefing wurde organisiert, um Fragen zu Forschung und Entwicklungen bei Sprachmodellen, Robotik und Mensch-Maschine-Interaktion zu diskutieren.<br>
- Themen des Briefings umfassen:<br>
  - Nächste Schritte in der Forschung und Anwendung von Sprachmodellen.<br>
  - Möglichkeiten zur Vergrößerung und Leistungssteigerung der Modelle.<br>
  - Kombination von Sprachmodellen mit Recherchesystemen.<br>
  - Fortschritte in der Robotik durch Sprachmodelle.<br>
  - Emergent Fähigkeiten von Sprachmodellen, die nicht explizit trainiert wurden.<br>
  - Zukünftige Interaktionen zwischen Mensch und Maschine.<br>
  - Psychologische Auswirkungen dieser Interaktionen auf Menschen.<br>
- Forschende beantworteten Fragen in einem 50-minütigen virtuellen Press Briefing.</p></div><br>
<br>
<br>
". Don't add the title at the beginning of the created content. Write it as if you want to inform the readers about who, what, when, where, why and how. Dont exceed 120 characters. Style: Maintain a professional level of formality suitable for a newspaper, but avoid overly complex language to ensure the content is accessible to a wide audience. Include keywords related to the news event and phrases likely to be used by readers searching for information on the topic. Tone: While keeping the tone professional, use engaging language to capture the reader's interest without sensationalizing. Reply in plain Text without putting the meta-description into any quotes. Excerpt:
Pripravite kratek meta-opis za članek o "UNI Chemniz", v nemščini. Članek vsebuje naslednjo vsebino: "

Danes je 15. september 2025

Datum: 15. september 2025 - Vir 1 ():
- Študija tehnološke univerze Chemnitz preučuje pogovore med ljudmi in roboti.
- Cilj: Ugotoviti, ali ljudje z roboti govorijo drugače kot z drugimi ljudmi.
- Interdisciplinarna ekipa iz nevrorobotike in lingvistike je izvajala eksperimente.
- Eksperiment: človeška in industrijska robotska roka z glasovnimi funkcijami skupaj sestavita preprosto polico IKEA.
- Ekipe so med nalogo snemali, pogovore transkribirali in analizirali.
- Rezultati:
- V čisto človeških ekipah je bilo več izjav, razlag in vprašanj.
- Robot je prejel bolj neposredna navodila.
- V ekipah človek-robot je bilo skoraj toliko čustvenih izjav kot med ljudmi (npr. »Dobro ti gre.«).
- Študija je bila objavljena v "prostem dostopu", da bi dosegla širšo javnost.
- Podcast "Linguistics Behind the Scenes", objavljen za sporočanje raziskovalnih tem na splošno razumljiv način.
- Najnovejša epizoda podcasta pokriva umetno inteligenco in preučevanje robotov.
- Objava: Coelho, Kaden, Beccard, Röhrbein & Sanchez-Stockhammer. 2025. »Še malo. Navzgor. V redu, nehaj." Proceedings of the Human and Computer 2025 (MuC '25), 465-470. DOI:
- Epizoda podcasta je na voljo na YouTube, Spotify in Apple Podcasts.
- Kontakt: prof. dr. Christina Sanchez-Stockhammer, telefon +49 (0)371 531-32444, e-pošta christina.sanchez@phil.tu-chemnitz.de.

Vir 2 ():
- Študija Kim Klüber, Katharine Schwaiger in prof. dr. Linde Onnasch raziskuje vpliv čustvenega govora robotov na zaznavanje njihovih socialnih in čustvenih sposobnosti.
- Naslov študije: »Govorne značilnosti, ki povečujejo učinek za robotsko komunikacijo«.
- Študija je bila objavljena kot poudarjen članek v Science Robotics.
- Rezultati kažejo, da čustveni govor in ekspresivna intonacija vplivata na človeško zaznavanje robotov.
- Posebej izrazit učinek na agente tehničnega videza, kjer lahko čustvena komunikacija poveča družbeno sprejemljivost.
- Študija prispeva k nadaljnjemu razvoju glasovnih robotskih sistemov, da bi njihova uporaba postala bolj intuitivna in sprejemljiva.
- Celotna študija je na voljo v prostem dostopu.

Vir 3 ():
- V zadnjih mesecih je prišlo do pomembnega razvoja na področju umetne inteligence (AI).
- Izdaja ChatGPT in objave drugih tehnoloških velikanov so povečale zanimanje za jezikovne modele.
- Pozornost do vprašanj AI se je povečala z objavo in izdajo GPT-4.
- Jezikovni modeli so lahko pomembni tudi za robotiko.
- Raziskovalna skupina iz Googla in TU Berlin je predstavila jezikovni model Palm-E, ki je združen z vizualnim modelom.
- Palm-E omogoča robotu s prijemalno roko in kamero izdajanje ukazov, kot je »Prinesi mi riževe žetone iz predala.« izvajati in se odzivati na spremembe v okolju.
- Interakcija med ljudmi in stroji bi se lahko spremenila, saj ljudje pogosto komunicirajo s stroji drugače kot z drugimi ljudmi.
- Razvijalci sprejemajo odločitve, da bodo jezikovni modeli videti bolj človeški, npr. z uporabo emojijev ali zakasnitvijo prikaza odgovorov.
- Organizirana je bila tiskovna konferenca za razpravo o vprašanjih, povezanih z raziskavami in razvojem jezikovnih modelov, robotike in interakcije človek-stroj.
- Teme poročanja vključujejo:
- Naslednji koraki pri raziskovanju in uporabi jezikovnih modelov.
- Možnosti za povečanje velikosti in zmogljivosti modelov.
- Kombinacija jezikovnih modelov z raziskovalnimi sistemi.
- Napredek v robotiki z jezikovnimi modeli.
- Pojavne zmožnosti jezikovnih modelov, ki niso bili izrecno naučeni.
- Prihodnje interakcije med ljudmi in stroji.
- Psihološki učinki teh interakcij na ljudi.
- Raziskovalci so odgovarjali na vprašanja v 50-minutni virtualni novinarski konferenci.




". Ne dodajajte naslova na začetek ustvarjene vsebine. Napišite tako, kot da želite bralce obvestiti o tem, kdo, kaj, kdaj, kje, zakaj in kako. Ne presegajte 120 znakov. Slog: Ohranite profesionalno raven formalnosti, primerno za časopis, vendar se izogibajte preveč zapletenemu jeziku, da zagotovite dostopnost vsebine širokemu občinstvu. Vključite ključne besede, povezane z novicami, in besedne zveze, ki jih bodo bralci verjetno uporabili pri iskanju informacij o temi. Ton: Čeprav ohranjate ton profesionalen, uporabite privlačen jezik, da pritegnete zanimanje bralca brez senzacionalizma. Odgovorite v navadnem besedilu, ne da bi metaopis postavili v narekovaje.

Kako roboti prepoznajo občutke: študija prikazuje nove načine komunikacije!

Trenutna študija, ki jo je opravil Univerza za tehnologijo Chemnitz ukvarja s komunikacijo med ljudmi in roboti. Cilj raziskave je ugotoviti, ali so interakcije z roboti drugačne kot z drugimi ljudmi. Interdisciplinarna ekipa, sestavljena iz strokovnjakov za nevrorobotiko in jezikoslovje, je izvajala različne poskuse.

V okviru eksperimenta so ljudje in industrijska robotska roka z glasovnimi funkcijami sodelovali pri izdelavi preproste police IKEA. Interakcije so bile zabeležene, prepisane in analizirane. Rezultati kažejo osupljive razlike: v človeških skupinah so opazili več koristnih izjav, razlag in vprašanj, medtem ko je robot večinoma prejemal neposredna navodila. Zanimivo je, da je bilo v ekipah človek-robot skoraj toliko čustvenih izrazov kot v ekipah vseh ljudi, s primeri, kot je "Dobro ti gre."

Čustvena komunikacija in robotika

Vzporedno s temi ugotovitvami je študija Kim Klüber, Katharine Schwaiger in prof. dr. Linde Onnasch na Tehnična univerza v Berlinu preučevali vpliv oblikovanja čustvenega jezika na zaznavanje robotov. Študija z naslovom »Karakteristike govora, ki povečujejo učinek za robotsko komunikacijo«, je bila objavljena kot poudarjen članek v Science Robotics.

Rezultati kažejo, da lahko čustveni govor in ekspresivna intonacija okrepita človekovo zaznavanje robotov. Ta učinek je bil še posebej izrazit pri agentih tehničnega videza, kjer bi afektivna komunikacija lahko znatno povečala družbeno sprejemanje strojev. To prispeva k nadaljnjemu razvoju glasovnih robotskih sistemov s ciljem, da postane njihova uporaba bolj intuitivna in sprejemljiva za uporabnike.

Jezikovni modeli v interaktivni robotiki

Razpravo o bolj humani interakciji med ljudmi in stroji spodbuja napredek umetne inteligence. V zadnjih mesecih so jezikovni modeli, kot sta ChatGPT in GPT-4, pridobili vse večje zanimanje. Novinarska konferenca iz Znanstveno medijsko središče je poudaril potencialne aplikacije teh modelov v robotiki.

Primer tega je jezikovni model Palm-E, ki ga je razvila raziskovalna skupina pri Googlu v sodelovanju s TU Berlin. Robotom omogoča, da se odzovejo na zapletene glasovne ukaze, kot je »Prinesi mi riževe žetone iz predala«. Takšen razvoj bistveno spremeni naravo interakcije med ljudmi in stroji. Razvijalci uporabljajo ciljno usmerjene ukrepe, da naredijo jezikovne modele bolj humane, na primer z uporabo emojijev ali časovno zakasnjenih odgovorov.

50-minutni virtualni novinarski briefing je obravnaval vprašanja o naslednjih korakih v raziskavah, integraciji jezikovnih modelov v raziskovalne sisteme in njihovih učinkih na medosebno komunikacijo.

Za več informacij obiščite Spletna stran tehnološke univerze Chemnitz ali se obrnite na prof. dr. Christino Sanchez-Stockhammer na +49 (0)371 531-32444 ali po elektronski pošti na christina.sanchez@phil.tu-chemnitz.de.