Deset let po obsodbi Merklove: Kako integrirati begunce?

Deset let po obsodbi Merklove: Kako integrirati begunce?

22. avgusta 2025 si bo znanost ogledala razvoj migracijskih raziskav, predvsem skozi osrednje delo prof. dr. Birgit Glorius, profesorice za humano geografijo na Tehnični univerzi v Chemnitzu. Gloriusova v svoji novi knjigi "Beg, prihod in družbene spremembe. Perspektive za begunce v nemški gostiteljski družbi", ki jo je izdala transcript-Verlag, obravnava zadnjih deset let od "Dolgega poletja migracij" in analizira integracijo beguncev v Nemčiji.

Poudarek je zlasti na regionalni raznolikosti v Nemčiji, kjer se mesta in regije razlikujejo po svoji odprtosti ali zavračanju do beguncev. Da bi zajel to kompleksnost, Glorius opravi intervjuje tako z begunci kot člani družbe gostiteljice. Rezultati osvetljujejo različne integracijske poti in njihov vpliv na lokalne skupnosti.

Vloga raziskovanja migracij

Gloriusova knjiga je v kontekstu širšega trenda raziskav o begu in beguncih v Nemčiji. Skupni projekt »Flight and Refugee Research: Networking and Transfer« (FFVT) je namenjen krepitvi interdisciplinarnih raziskav na tem področju. Teme segajo od migracij do konfliktov, nasilja in podnebnih sprememb do človekovih pravic in zdravstvenih vprašanj, kot npr humanities-and-social sciences-bmbf.de poročali.

Osrednja skrb tega projekta je podpora mreženju med znanstveniki in institucijami, ki se ukvarjajo z begunci. Za zagotovitev mednarodnih akademskih standardov FFVT načrtuje vzpostavitev študijskih in podiplomskih programov na področju raziskovanja letenja in beguncev. Na voljo je tudi globalni program štipendij, ki spodbuja dialog med znanostjo, mediji in politiko.

Družbeni in politični kontekst

Raziskovalno področje za migracije, beg in integracijo (MFI) na univerzi Friedrich-Alexander Erlangen-Nürnberg prav tako igra osrednjo vlogo v raziskovalnem okolju. To območje oskrbuje Petra Bendel in obravnava tri glavne perspektive migracij: delovno migracijo, humanitarno migracijo in integracijo. Raziskava oblikuje kazalnike za integracijo in daje politična priporočila za ukrepanje.

Pravna razsežnost bega je še posebej pomembna. 14. člen Splošne deklaracije človekovih pravic, ki govori o pravici do azila, se pogosto omenja v povezavi z Ženevsko konvencijo iz leta 1951, ki določa pravice beguncev in obveznosti držav sprejemnic. MFI tesno sodeluje s Centrom za človekove pravice Erlangen-Nürnberg (CHREN) pri raziskovanju človekovih pravic beguncev in migrantov ter njihove obravnave v Nemčiji.

Razvoj raziskav migracij odraža široko družbeno potrebo po dobro utemeljenih analizah in v prakso usmerjenih rešitvah, ki se soočajo z izzivi integracije in sprejema beguncev.