Cigaretni dim spodbuja nevarno odpornost na antibiotike!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

TUD Dresden raziskuje vpliv cigaretnega dima na odpornost proti antibiotikom in zagotavlja pomemben vpogled v okoljska in zdravstvena vprašanja.

Die TUD Dresden erforscht den Einfluss von Zigarettenrauch auf Antibiotikaresistenzen und gibt wichtige Einblicke in Umwelt- und Gesundheitsfragen.
TUD Dresden raziskuje vpliv cigaretnega dima na odpornost proti antibiotikom in zagotavlja pomemben vpogled v okoljska in zdravstvena vprašanja.

Cigaretni dim spodbuja nevarno odpornost na antibiotike!

Odpornost na antibiotike predstavlja enega največjih izzivov sodobne medicine. To nevarnost za zdravje še povečuje pretirana in pogosto neustrezna uporaba antibiotikov v humani in veterinarski medicini. Milijoni ljudi vsako leto umrejo zaradi okužb z odpornimi bakterijami, leta 2019 pa je bilo 1,27 milijona smrti po vsem svetu pripisanih takim patogenom. OpenScience poročali. Po napovedih bi se to število do leta 2050 lahko povzpelo na 10 milijonov.

Nova študija Tehnične univerze v Dresdnu (TUD) kaže, da okoljski dejavniki, zlasti vpliv cigaretnih odpadkov, prav tako prispevajo k širjenju odpornih mikrobov. Cigaretni filtri vsebujejo številne strupene snovi, ki jih vse bolj kolonizirajo odporne bakterije v vodi. Te ugotovitve je interdisciplinarna in mednarodna raziskovalna skupina objavila v reviji Environmental Health Perspectives. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z univerzitetnima bolnišnicama v Dresdnu in Heidelbergu ter univerzo Tsinghua na Kitajskem, kot je npr. TU Dresden pojasnil.

Vpliv cigaretnih odpadkov na odporne mikrobe

Študija poudarja, da cigaretni dim in odpadki spodbujajo rast odpornih mikrobov. Kolonizirane cigaretne ogorke lahko odnese v reke in druga vodna telesa, kar prispeva k širjenju nevarnih bakterij. Te snovi sprožijo stresni odziv pri bakterijah in podvojijo prenos rezistentnih genov preko plazmidov. Zaskrbljujoče je predvsem to, da kajenje povečuje tudi širjenje odpornih bakterij v pljučih, kar lahko zmanjša učinkovitost antibiotikov pri okužbah pljuč, kažejo rezultati študije TUD.

Odporne bakterije se razvijejo s pridobivanjem mutacij DNK z delitvijo celic in horizontalnim prenosom genov. Ti mehanizmi omogočajo bakterijam, da aktivno prenašajo gene za odpornost, ne glede na meje vrst. Neustrezna uporaba antibiotikov, kot na primer pri virusnih okužbah, ta proces pospeši, kar dodatno obremenjuje zdravstvo.

Globalni ukrepi za boj proti odpornosti na antibiotike

Globalno razsežnost problema še stopnjujejo množična uporaba antibiotikov, slaba higiena in izzivi globalizacije. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zato poziva k celovitim ukrepom za boj proti odpornosti na antibiotike. Od leta 2008 v Nemčiji obstaja »Nemška strategija odpornosti proti antibiotikom« (DART 2020), ki vključuje širitev sistemov nadzora ter izobraževanje prebivalstva in zdravstvenega osebja. Zdravniški vestnik poročali.

Pomemben vidik DART 2020 je ozaveščanje zdravnikov in spodbujanje raziskav novih antibiotikov. Vendar pa je razvoj novih antibiotikov še vedno drag in dolgotrajen izziv, ki zmanjšuje spodbude za farmacevtska podjetja. Politiki zato pozivajo k intenzivnejšim ukrepom in pristopu »Eno zdravje«, da bi izboljšali higienske in zdravstvene razmere v živinoreji ter tako prispevali tudi k boju proti odpornosti.

Boj proti odpornosti na antibiotike zahteva individualno odgovornost in ukrepanje vlade. Vsakdo lahko prispeva k boju proti odpornosti z odgovorno uporabo antibiotikov in vzdrževanjem higienskih standardov. Razvoj antibiogramov za testiranje učinkovitosti antibiotikov proti določenim bakterijam je še en pomemben korak v boju proti tej zahrbtni pandemiji.