Poslovilno predavanje prof. Hertinga: Napredek pri nedonošenčkih!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

11. julija se od Egberta Hertinga s predavanjem o površinski napetosti in sindromu dihalne stiske poslavlja prof. dr.

Am 11. Juli verabschiedet sich Prof. Dr. Egbert Herting mit einer Vorlesung über Oberflächenspannung und Atemnotsyndrom.
11. julija se od Egberta Hertinga s predavanjem o površinski napetosti in sindromu dihalne stiske poslavlja prof. dr.

Poslovilno predavanje prof. Hertinga: Napredek pri nedonošenčkih!

Ste novinar, specializiran za pisanje člankov, ki so znani po svojih podrobnostih in globini. Uporabite VSE podane informacije! Napišite uredniški članek, ki **v celoti in natančno odraža vse naslednje informacije iz vseh virov**. Vsak podatek mora biti uporabljen vsaj enkrat v besedilu. Uporabite vir 1 kot primarni vir, dodajte podrobnosti iz vira 2 in uporabite vir 3 za razširitev konteksta. Začnite neposredno z besedilom telesa.

Strukturirajte članek v tematske sklope s kratkimi odstavki in poskrbite, da boste vključili informacije iz virov v tekočem, novinarskem slogu. Povežite *VSE 3* vire v HTML neposredno v telesu besedila z ustreznim sidrnim besedilom, kot je npr. "[Source_name_1] poroča, da ...". Ne uporabljajte besede "vir", uporabite osnovno domeno ali ime vira.

Vir 1: https://www.uni-luebeck.de/aktuelles/nachrichten/artikel/abschiedsvorlesung-entspannt-halten.html

Vir 2: https://flexikon.doccheck.com/de/Atemnotsyndrom_des_Fr%C3%BChborne

Vir 3: https://fruehchen-portal.de/atemnotsyndrom-irds/

Ne uporabljajte sintakse Markdown! Za oblikovanje uporabite samo določen HTML (dovoljeno:

  1. )! Ne spreminjajte nobenih podatkov! Ne spreminjaj citatov! Ne skrbi! Ne spreminjajte časov! Ne spreminjajte podrobnosti lokacije! Nič ni narobe s tem. Ni podatkov, ni informacij o tem (vse tam je “včeraj” ali “danes”, no use)! Ne dodajajte glavnega naslova na začetku!

    Za boljšo berljivost in strukturo dodajte podnapise, vendar prvi podnaslov vstavite po vsaj 2 odstavkih. Izogibajte se preveč naslovom (največ 2-5). Uporabite mešanico dolgih in kratkih stavkov. Uporabite naraven slog pisanja, vendar bodite pozorni na dobro slovnico in črkovanje. **Odstavki naj bodo kratki** za boljšo berljivost (raje bi imel večje število odstavkov, vendar krajše odstavke za boljšo berljivost). ŠE PET, KER GA VZTRAJ IGNORIRAŠ: KUUUUUURZEEEEEEEE (KRATKI) ODSTAVKI!!!!!

    To pomeni, da lahko podatke vidite tudi v tabeli HTML, tako da jih lahko vidite v jeziku.

    Format: HTML. Uporabite samo oznako HTML

    ,,

      ,
      ,
    1. ,
      ,,
      ,
      ,

      , .
      Informacije:

      Danes je 27. junij 2025

      Datum: 27. junij 2025 – Vir 1 ():
      – Poslovno predavanje prof. dr. Egberta Hertinga od 11. julija do 16. julija s.t. v predavalnici Centralne bolnišnice Z1/Z2.
      – Tema predavanja: »Vloga površinske napetosti« in napredek pri zdravljenju sindroma dihalne stiske pri nedonošenčkih z uporabo surfaktanta.
      – prof. dr. Egbert Herting se je rodil leta 2004 kot profesor pediatrije v klinični medicini na Univerzi v Lübecku.
      – Bil je direktor klinike za pediatro in adolescentno medicino v Univerzitetni bolnišnici Schleswig-Holstein, kampus v Lübecku.
      – Znanstvena usmeritev: bolezni novorojenčkov in nedonošenčkov ter nalezljive bolezni otrok.

      Vir 2 ():
      – Sinonimi: sindrom dihalne stiske novorojenčka, sindrom hialinske membrane
      – angleško: sindrom dihalne stiske novorojenčka (NRDS), sindrom dihalne stiske dojenčka (IRSD, IRS)
      – Definicija: Sindrom dihalne stiske nedonošenčkov (IRDS) je pljučna bolezen pri nedonošenčkih, ki povzroča nezrelost pljuč in pomanjkanje surfaktanta.
      – Koda ICD-10: P22.0

      **Epidemiologija:**
      – 60-80 % nedonošenčkov (< 28 dni nosečnosti) razvije sindrom dihalne stiske.
      – Zreli novorojenčki (> 37 dni nosečnosti) kažejo IRDS v < 5 % primerov.
      – Na splošno 1% novorojenčkov razvije sindrom dihalne stiske.
      – Najpogostejši vzrok smrti v neonatalnem obdobju.

      **Etiologija:**
      – Pljuča najbolj prizadeta zaradi pomanjkanja intrauterinega zorenja.
      – Pomanjkljiva tvorba surfaktanta povzroča kolaps alveol in moteno izmenjavo plinov.

      **Patofiziologija:**
      – Proizvodnja surfaktanta se začne od 20. tedna nosečnosti, zadostna koncentracija šele od 35. tedna nosečnosti.
      – Brez surfaktanta: Pljuča se po izdihu sesedejo, kar povzroči atelektazo in hipoksijo.
      – Hipoksija poveča proizvodnjo surfaktanta in vodi do poškodbe alveolarnega epitelija.

      **Simptomi:**
      – Pojav sindroma dihalne stiske takoj ali nekaj ur po rojstvu.
      – Simptomi: nosnice, retrakcije prsnice v medrebrnih prostorih, tahipneja (> 60/min), ječeči izdih, bledo siva do cianotična barva kože.

      **Diagnoza:**
      – Glede na gestacijsko starost in tipično klinično sliko.
      – Zmanjšan dihalni zvok pri avskultaciji.
      – Plinske analize krvi kažejo hipoksemijo, normokapnijo, v hujših primerih hiperkapnijo in respiratorno laktacidozo.

      **Prenatalna diagnoza:**
      – Amniocenteza v razmerju lecitin-sfingomielin za oceno tveganja zorenja pljuč.

      **Razvrstitev po stopnjah:**
      – I: drobnozrnato zmanjšanje prosojnosti (mikroatelektaza)
      – II: pozitiven aerobronogram
      – III: nadaljnje zmanjšanje preglednosti, zamegljenost diafragme in konture srca
      – IV: Bela pljuča, brez razlikovanja obrisov srca od pljučnega parenhima

      **Terapija:**
      – Zdravljenje v specializiranih perinatalnih centrih.
      – Načelo “minimalnega rokovanja”.
      – Nevazivna ali invazivna ventilacija, odvisno od resnosti.
      – Ventilacijski CPAP v PEEP ali 3 do 8 cmH2O.
      – Možna intratrahealna aplikacija surfaktanta.
      – Kontroverzno obravnavana intubacija za profilaktično dajanje surfaktanta.

      **Zapleti:**
      – Dolgotrajno prezračevanje lahko povzroči pnevmotoraks in bronhopulmonalno displazijo.
      – Retinopatija nedonošenčkov kot posledica dajanja kisika.

      **Preventiva:**
      – Odložite prezgodnji porod s tokolizo.
      – Glukokortikoid betametazon za zorenje pljuč 24-48 ur pred porodom.

      **Napoved:**
      – Smrtnost je v povprečju 30%.

      Vir 3 ():
      – Sindrom dihalne stiske (IRDS) je pogost pri nedonošenčkih.
      – Vzrok: Nezadostna zrelost pljuč zaradi prezgodnjega poroda, kar vodi do pomanjkanja surfaktanta.
      – Predhodni porodi znanim tveganjem za predhodni porod so predhodno prejeli zdravljenje z glukokortikoidi za dozorevanje pljuč.
      – Študije kažejo, da ponavljajoče se dajanje steroidov ne izboljša zorenja pljuč in lahko povzroči motnje rasti ploda.
      – Prenatalno dajanje površinsko aktivnih snovi ni več priporočljivo, ker je povezano s premembami v razvoju možganov in pozneje z duševnimi nepravilnostmi.
      – Pogostnost IRDS pri nedonošenčkih pred 30. tednom nosečnosti: 60 %.
      – Surfaktant je običajni proizvajalec od 35. tedna nosečnosti.
      – Pomanjkanje surfaktanta vodi do zlepljenja pljučnih alveolov (sekundarna atelektaza).

      **Simptomi sindroma dihalne stiske (IRDS):**
      – Pospešeno dihanje (tahipneja) 60 minut na minuto.
      – Težko dihanje (dispneja) s stokanjem pri izdihu.
      – Nosno dihanje in krčenje v zgornjem delu trebuha, med rebri in pod grlom.
      – Zastoj dihanja (apneje).
      – Bledica kože ali cianoza (modrikasto obarvanje kože).
      – Šibkost in zmanjšan mišični tonus.

      **Stopnje sindroma dihalne stiske (IRDS):**
      1. Drobnozrnato zmanjšanje prosojnosti.
      2. Pozitiven aerobronhogram izven konture srca.
      3. Nadaljnje zmanjšanje preglednosti z zamegljenostjo diafragme in obrisov srca.
      4. Bela pljučna, srčna kontura se razlikuje od pljučnega parenhima.

      **Zdravljenje:**
      – Prenatalno: odlaganje poroda (npr. s tokolizo).
      – Postnatalno: aktivno je tudi sneg v sapniku, podporno dajanje kisika, ventilacija CPAP ali SIMV, zdravljenje z infuzijo, minimalno ravnanje, uravnoteženje tekočine, antibiotiki, če je potrebno.

      **Možni zapleti ali sekundarna stanja:**
      – Kronična pljučna bolezen (bronhopulmonalna displazija, BPD).
      – Poškodbe oči (retrolentalna fibroplazija, retinopatija nedonošenčkov).
      – Pnevmotoraks, pljučni emfizem, bronhialne malformacije, astma, kronične težave s pljuči.
      – Cerebralne krvavitve in posledične poškodbe.