Danes je 27. junij 2025
Datum: 27. junij 2025 – Vir 1 ():
– Poslovno predavanje prof. dr. Egberta Hertinga od 11. julija do 16. julija s.t. v predavalnici Centralne bolnišnice Z1/Z2.
– Tema predavanja: »Vloga površinske napetosti« in napredek pri zdravljenju sindroma dihalne stiske pri nedonošenčkih z uporabo surfaktanta.
– prof. dr. Egbert Herting se je rodil leta 2004 kot profesor pediatrije v klinični medicini na Univerzi v Lübecku.
– Bil je direktor klinike za pediatro in adolescentno medicino v Univerzitetni bolnišnici Schleswig-Holstein, kampus v Lübecku.
– Znanstvena usmeritev: bolezni novorojenčkov in nedonošenčkov ter nalezljive bolezni otrok.
Vir 2 ():
– Sinonimi: sindrom dihalne stiske novorojenčka, sindrom hialinske membrane
– angleško: sindrom dihalne stiske novorojenčka (NRDS), sindrom dihalne stiske dojenčka (IRSD, IRS)
– Definicija: Sindrom dihalne stiske nedonošenčkov (IRDS) je pljučna bolezen pri nedonošenčkih, ki povzroča nezrelost pljuč in pomanjkanje surfaktanta.
– Koda ICD-10: P22.0
**Epidemiologija:**
– 60-80 % nedonošenčkov (< 28 dni nosečnosti) razvije sindrom dihalne stiske.
– Zreli novorojenčki (> 37 dni nosečnosti) kažejo IRDS v < 5 % primerov.
– Na splošno 1% novorojenčkov razvije sindrom dihalne stiske.
– Najpogostejši vzrok smrti v neonatalnem obdobju.
**Etiologija:**
– Pljuča najbolj prizadeta zaradi pomanjkanja intrauterinega zorenja.
– Pomanjkljiva tvorba surfaktanta povzroča kolaps alveol in moteno izmenjavo plinov.
**Patofiziologija:**
– Proizvodnja surfaktanta se začne od 20. tedna nosečnosti, zadostna koncentracija šele od 35. tedna nosečnosti.
– Brez surfaktanta: Pljuča se po izdihu sesedejo, kar povzroči atelektazo in hipoksijo.
– Hipoksija poveča proizvodnjo surfaktanta in vodi do poškodbe alveolarnega epitelija.
**Simptomi:**
– Pojav sindroma dihalne stiske takoj ali nekaj ur po rojstvu.
– Simptomi: nosnice, retrakcije prsnice v medrebrnih prostorih, tahipneja (> 60/min), ječeči izdih, bledo siva do cianotična barva kože.
**Diagnoza:**
– Glede na gestacijsko starost in tipično klinično sliko.
– Zmanjšan dihalni zvok pri avskultaciji.
– Plinske analize krvi kažejo hipoksemijo, normokapnijo, v hujših primerih hiperkapnijo in respiratorno laktacidozo.
**Prenatalna diagnoza:**
– Amniocenteza v razmerju lecitin-sfingomielin za oceno tveganja zorenja pljuč.
**Razvrstitev po stopnjah:**
– I: drobnozrnato zmanjšanje prosojnosti (mikroatelektaza)
– II: pozitiven aerobronogram
– III: nadaljnje zmanjšanje preglednosti, zamegljenost diafragme in konture srca
– IV: Bela pljuča, brez razlikovanja obrisov srca od pljučnega parenhima
**Terapija:**
– Zdravljenje v specializiranih perinatalnih centrih.
– Načelo “minimalnega rokovanja”.
– Nevazivna ali invazivna ventilacija, odvisno od resnosti.
– Ventilacijski CPAP v PEEP ali 3 do 8 cmH2O.
– Možna intratrahealna aplikacija surfaktanta.
– Kontroverzno obravnavana intubacija za profilaktično dajanje surfaktanta.
**Zapleti:**
– Dolgotrajno prezračevanje lahko povzroči pnevmotoraks in bronhopulmonalno displazijo.
– Retinopatija nedonošenčkov kot posledica dajanja kisika.
**Preventiva:**
– Odložite prezgodnji porod s tokolizo.
– Glukokortikoid betametazon za zorenje pljuč 24-48 ur pred porodom.
**Napoved:**
– Smrtnost je v povprečju 30%.
Vir 3 ():
– Sindrom dihalne stiske (IRDS) je pogost pri nedonošenčkih.
– Vzrok: Nezadostna zrelost pljuč zaradi prezgodnjega poroda, kar vodi do pomanjkanja surfaktanta.
– Predhodni porodi znanim tveganjem za predhodni porod so predhodno prejeli zdravljenje z glukokortikoidi za dozorevanje pljuč.
– Študije kažejo, da ponavljajoče se dajanje steroidov ne izboljša zorenja pljuč in lahko povzroči motnje rasti ploda.
– Prenatalno dajanje površinsko aktivnih snovi ni več priporočljivo, ker je povezano s premembami v razvoju možganov in pozneje z duševnimi nepravilnostmi.
– Pogostnost IRDS pri nedonošenčkih pred 30. tednom nosečnosti: 60 %.
– Surfaktant je običajni proizvajalec od 35. tedna nosečnosti.
– Pomanjkanje surfaktanta vodi do zlepljenja pljučnih alveolov (sekundarna atelektaza).
**Simptomi sindroma dihalne stiske (IRDS):**
– Pospešeno dihanje (tahipneja) 60 minut na minuto.
– Težko dihanje (dispneja) s stokanjem pri izdihu.
– Nosno dihanje in krčenje v zgornjem delu trebuha, med rebri in pod grlom.
– Zastoj dihanja (apneje).
– Bledica kože ali cianoza (modrikasto obarvanje kože).
– Šibkost in zmanjšan mišični tonus.
**Stopnje sindroma dihalne stiske (IRDS):**
1. Drobnozrnato zmanjšanje prosojnosti.
2. Pozitiven aerobronhogram izven konture srca.
3. Nadaljnje zmanjšanje preglednosti z zamegljenostjo diafragme in obrisov srca.
4. Bela pljučna, srčna kontura se razlikuje od pljučnega parenhima.
**Zdravljenje:**
– Prenatalno: odlaganje poroda (npr. s tokolizo).
– Postnatalno: aktivno je tudi sneg v sapniku, podporno dajanje kisika, ventilacija CPAP ali SIMV, zdravljenje z infuzijo, minimalno ravnanje, uravnoteženje tekočine, antibiotiki, če je potrebno.
**Možni zapleti ali sekundarna stanja:**
– Kronična pljučna bolezen (bronhopulmonalna displazija, BPD).
– Poškodbe oči (retrolentalna fibroplazija, retinopatija nedonošenčkov).
– Pnevmotoraks, pljučni emfizem, bronhialne malformacije, astma, kronične težave s pljuči.
– Cerebralne krvavitve in posledične poškodbe.
Suche
Mein Konto
