Raziskave o anticiganizmu: Glasovi Sintov in Romov se dvigajo!

Raziskave o anticiganizmu: Glasovi Sintov in Romov se dvigajo!

26. marca 2025 je v Flensburgu potekal inavguracijski sestanek nove raziskovalne skupine, ki se ukvarja s temo anticiganizma in njegovih ambivalentnosti med letoma 1850 in 1950. Pobudniki projekta so Evropska univerza Flensburg in več drugih univerz. Anticiganizem se nanaša na krivice, ki so bile Sinti*zom in Romu*njam storjene skozi generacije, in se obravnava kot oblika rasizma proti tem skupnostim.

Štiriletni raziskovalni projekt želi osvetliti zgodovinsko ozadje, povezave in dinamiko anticiganizma v Evropi. Prof. dr. Christiane Hipp, predsednica Evropske univerze v Flensburgu, poudarja pomen nesprejemanja diskriminacije. Gre za pogled v preteklost, da bi bolje razumeli trenutne pojave anticiganizma. Projekt med drugim preučuje, kako predstave in ideje krepijo nepravičnost ter vodijo v izključevanje in diskriminacijo.

Cilji raziskovalne skupine

Raziskovalna skupina zasleduje dva glavna cilja: Po eni strani je treba preučiti izključenost, predsodke in stereotipe, ki so se pojavili med letoma 1850 in 1950. Po drugi strani pa se raziskujejo možnosti delovanja, ki sta jih v tem času razvila in uporabila Sinti*zze in Roma*nja. Prva faza se osredotoča predvsem na »domnevno znanje«, ki je bilo zgrajeno o skupinah brez njihove vpletenosti. Mnogi pomembni časopisi in revije, ki so jih izdajali Sinti*zze in Romi in so obstajali pred več kot sto leti, so bili pogosto prezrti ali pozabljeni.

V projekt je vključenih devet mladih znanstvenikov z različnih univerz, med drugim iz Heidelberga, Gießna, Marburga, Regensburga in Flensburga. Prof. dr. Iulia-Karin Patrut, tiskovna predstavnica raziskovalne skupine, poudarja, da je razumevanje protislovij in zgodovinskega razvoja bistvenega pomena za razumevanje odpornosti anticiganizma. Celoten projekt je namenjen ozaveščanju o večstoletni diskriminaciji, ki kot senca visi nad zgodovino Sintov in Romov.

Zgodovinska perspektiva in aktualnost

Diskriminacija Sintov in Romov ima dolgo zgodovino, ki jo zaznamujeta preganjanje in nepravičnost. V času nacizma je bilo po ocenah 500.000 Sintov in Romov sistematično preganjanih, izgnanih in umorjenih; njihove človekove pravice so bile sistematično kršene. Kljub temu, da so v Nemčiji prisotni že stoletja, še vedno obstajajo globoko zakoreninjeni predsodki in diskriminacija do teh skupin. Stereotipi pogosto niso povezani z realnostjo teh etničnih manjšin, nepoznavanje njihove zgodovine pa prispeva k ohranjanju teh predsodkov.

Trenutne pobude, kot je organizacija Norišnica, se ukvarjajo z izobraževanjem v šolah, da bi zmanjšali predsodke. Benjamin Adler iz Madhousea poziva k večjemu vključevanju tematike Sintov in Romov v kurikulum, da bi tako senzibilizirali in izobraževali otroke in mlade. V Evropi živi okoli 12 milijonov Sintov in Romov, največje etnične manjšine v Evropi, katerih predniki prihajajo iz Indije in Pakistana.

Pravna diskriminacija Sintov, Romov in Jenišev je v Nemčiji prepovedana, država pa je dolžna zaščititi njihovo kulturo in identiteto. Vendar pa podpora tistim, ki jih je prizadela diskriminacija, pogosto ostaja neustrezna. Umetniki, kot je RealTschawo, uporabljajo glasbo za ozaveščanje o identiteti Sintov in spodbujanje integracije.

Raziskovalna skupina je pomemben korak k temu, da postanejo izzivi in ​​diskriminacija, s katerimi se Sinti*zze in Roma*nja še danes srečujejo, vidni in vodijo v nujno potrebne razprave. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani Evropske univerze v Flensburgu. Univerza v Flensburgu poroča, da igrajo raziskave o anticiganizmu ključno vlogo pri razumevanju izključenosti in diskriminacije. tudi BR poudarja, da je zgodovina Sintov in Romov zapletena in tragična ter da je izobraževalno delo še vedno potrebno.