Konferenca v Kielu 2025: Znanstveniki razpravljajo o spremembah in izzivih

Konferenca v Kielu 2025: Znanstveniki razpravljajo o spremembah in izzivih

Od ponedeljka, 24. marca, bo na Univerzi Christiana Albrechtsa v Kielu (CAU) potekala mednarodna »Kielova konferenca 2025«. Pomembne konference se bo udeležilo več kot 350 raziskovalcev in študentov z različnih znanstvenih področij. Konferenca je posvečena temi "Velikosti družbenih, ekoloških in kulturnih sprememb v preteklih družbah" in želi razpravljati in predstaviti trenutne rezultate raziskav o družbenih spremembah in okoljskih prilagoditvah. Predsednik konference je prof. dr. Johannes Müller z Inštituta za prazgodovino in prazgodovino CAU.

Program konference zajema različna tematska področja, kot so podnebne spremembe, družbene spremembe, identitete, migracije, arheološke metode, digitalne inovacije ter pomorska in krajinska arheologija. Poseben poudarek je okrogla miza na temo »Seksizem v arheologiji«, ki je podprta s spremljevalno razstavo organizacije Archéo-Éthique. Poleg tega bo druga razstava z naslovom »Vse ostaja drugače« predstavila rezultate osemletnega raziskovalnega dela v Sodelovalnem raziskovalnem središču 1266. V okviru konference bo potekala tudi posebna predavanja za študente za promocijo mladih znanstvenikov.

Podelitev nagrade Johanne Mestorf

Drugi pomemben vidik konference v Kielu je podelitev nagrade Johanne Mestorf. Ta nagrada se podeljuje za izjemne disertacije na področju socio-ekoloških raziskav in je vredna 3.000 evrov. Johanna Mestorf je bila pionirka na svojem področju in prva direktorica muzeja ter ena prvih profesoric v Nemčiji. Ta nagrada pomaga prepoznati inovativne raziskovalne pristope in znanstveno odličnost.

Konferenca v Kielu je eden največjih znanstvenih dogodkov v nemško govorečem prostoru, ki obravnava okoljske in družbene povezave v preteklosti. Konferenco organizirata Collaborative Research Center 1266 in Cluster of Excellence ROOTS v okviru Akademije Johanna Mestorf pri CAU.

Kultura znanstvenega diskurza in zaupanje

V širšem kontekstu je za kulturo znanstvenega diskurza v Nemčiji značilno precejšnje družbeno zaupanje. Po trenutnih raziskavah 62 % Nemcev »popolnoma« zaupa v pomen in veljavnost znanstvenih ugotovitev. Poleg tega 69 % vprašanih meni, da bi morale politične odločitve temeljiti na znanstvenih spoznanjih. Visoko zaupanje uživajo univerzitetni profesorji, precej manj pa so deležni politiki in novinarji.

Znanost v Nemčiji ostaja sorazmerno neodvisna, kar vodi do te visoke stopnje zaupanja. Država ima prvo mesto v indeksu akademske svobode (AFI), ki primerja akademsko svobodo v približno 180 državah. Kljub temu poteka javna razprava o morebitnih grožnjah akademski svobodi, kar je vidno v pozivih k prepovedi, pozivih k bojkotom in grožnjah znanstvenikom. Politična korektnost in sprožilna opozorila so vidiki, ki se dojemajo kot potencialne grožnje avtonomiji znanstvenikov.

Znanstvena svoboda je zasidrana v 3. odstavku 5. člena temeljnega zakona in je bistvena za iskanje resnice v znanosti. Za znanstvene diskurze so značilna načela, kot so univerzalizem, nezainteresiranost in organiziran skepticizem. Od znanstvenikov se zahteva, da osebne preference in politične strasti v svojem diskurzu pustijo ob strani, da zagotovijo konstruktivno razpravo.

Glede na prihajajočo konferenco v Kielu je jasno, da sta znanstveni dialog in družbeno sprejemanje znanstvenih dognanj osrednjega pomena za učinkovito soočanje z izzivi družbenih in ekoloških sprememb. Za več informacij o konferenci in kulturi znanstvenega diskurza si oglejte poročanje avtorja uni-kiel.de, tu-darmstadt.de in bpb.de napoten.