Zakladi narave: praznovanje obletnice v Zoološkem muzeju Kiel!

Zakladi narave: praznovanje obletnice v Zoološkem muzeju Kiel!

Zoološki muzej Univerze Christiana Albrechtsa v Kielu (CAU) letos praznuje pomembno obletnico. V okviru praznovanja bo 27. marca potekala slovesnost, ki bo posvečena pomenu naravoslovnih zbirk. Poudarek je na predavanju profesorja Larsa Krogmanna, direktorja Državnega prirodoslovnega muzeja Stuttgart. Naslov njegovega predavanja je »Zakladi preteklosti, ključi do prihodnosti: Naravoslovne zbirke v dobi muzeologije«. Pričetek predavanja ob 19. uri. in je brezplačna. Po predstavitvi vas muzej vabi na pogostitev v Walhalle.

Profesor Dirk Brandis, direktor Zoološkega muzeja v Kielu, poudarja vrednost in fascinantnost zbirk. Poudarja, da so te zbirke več kot le arhivi; Predstavljajo dinamične vire za raziskovanje biotske raznovrstnosti. Zaradi napredka v raziskavah sodobne tehnike, kot so genomika, 3D-morfologija in umetna inteligenca, ponujajo nove pristope k raziskovanju zgodovinskih zbirk in pomagajo pridobiti dragocen vpogled v biotsko raznovrstnost in podnebne spremembe.

Pomen prirodoslovnih zbirk

Naravoslovne zbirke, ki jih hranijo različni muzeji, kot je Naravoslovni muzej v Karlsruheju, dokumentirajo organsko in anorgansko raznolikost zemlje ter njene spremembe. Približno 5 milijonov zbirk v muzeju Karlsruhe je shranjenih v zaprtih skladiščih in so znanstvenikom kadar koli dostopni. Te predmete si lahko izposodite za raziskovalne, učne ali razstavne namene. V zbirkah so tudi vzorčni primerki, ki so pomembni za preverjanje znanstvenih študij.

Zbirke delujejo kot primerjalni material za identifikacijo vrst in nudijo podrobne informacije o razširjenostih, pestrosti in številčnosti vrst. Bistveni so za raziskovanje biotske raznovrstnosti in zaščito vrst. Uporaba digitalnih tehnologij odpira tudi nove možnosti vrednotenja in omogoča celovitejšo analizo zbranih podatkov.

Posebne zbirke, na primer paleontološke, dokumentirajo raznolikost izumrlih življenjskih oblik in ponujajo dragocene informacije o določanju starosti. Poleg tega so geoznanstvene zbirke, ki vsebujejo kamnine in minerale, velikega pomena za analizo njihove sestave in nastanka. Sodobne metode omogočajo analizo tudi najmanjših sledi težkih kovin, DNK ali okoljskih toksinov.

Inovacije v raziskavah biotske raznovrstnosti

Pionirski primer dinamike raziskav je »Center za integrativno odkrivanje biotske raznovrstnosti« (CIBD). Namen te interdisciplinarne ustanove je pospešiti odkrivanje in preučevanje svetovne biotske raznovrstnosti. Z uporabo sodobnih tehnologij v kombinaciji s klasičnimi metodami želi CIBD ustvariti celovit popis znanih in neznanih živalskih vrst.

Poudarek njenega dela je na taksonomiji, evolucijski biologiji in ekologiji. Eden največjih izzivov je globalna izguba biotske raznovrstnosti in habitatov. Raziskava bo razvila avtomatizirana orodja za olajšanje zamudnega razvrščanja velikih zbirk členonožcev. Pomemben primer je robot »DiversityScanner«, ki samodejno sortira vzorce in jih pripravi za sekvenciranje.

Uporaba črtnega kodiranja DNK in sodobne tehnologije zaporedja omogoča, da se vzorci in slike dodelijo novim vrstam. Cilj raziskav na tem področju je boljše razumevanje zapletenih odnosov med vrstami in njihovim okoljem ter razvoj učinkovitih strategij za ohranjanje biotske raznovrstnosti.

Prihajajoče predavanje profesorja Krogmanna v Zoološkem muzeju v Kielu praznuje nadaljnji korak pri vrednotenju pomena naravoslovnih zbirk, ki niso priznane le kot zgodovinski arhivi, temveč kot živi viri za raziskave biotske raznovrstnosti.