Zaupanje ali nezaupanje? Prihodnost avtonomnih sistemov v fokusu!

Zaupanje ali nezaupanje? Prihodnost avtonomnih sistemov v fokusu!

V današnjem svetu, ko avtonomni sistemi vse bolj prodirajo v naš vsakdan, tema zaupanja in nezaupanja postaja osrednji diskurz. Prihajajoči dogodek na Univerzi v Lübecku, ki bo 15. julija 2025, bo obravnaval prav ta vprašanja. “Virtual Ethical Innovation Lecture” z Almo Kolleck bo posvečeno kritični analizi različnih percepcij do avtonomnih tehnologij. kako uni-luebeck.de poročali, bodo obravnavani dejavniki, ki vplivajo na zaupanje v umetno inteligentne sisteme.

V širši javnosti narašča skepticizem, zlasti do popolnoma avtomatiziranih voznih sistemov in avtomatiziranih oborožitvenih sistemov. Ta skepticizem ni neutemeljen, saj zavračanje tovrstnih tehnologij pogosto prevladuje v medijskih debatah. Namen prihajajočega predavanja je izvesti celovite analize dojemanja in uporabe teh sistemov ter osvetliti možne vzroke za prevladujoče nezaupanje.

Raznolikost avtonomnih sistemov

Pomen avtonomnih sistemov sega na številna področja družbe. Glasno iese.fraunhofer.de Ponujajo potencial za reševanje pomembnih ekoloških in gospodarskih izzivov. Avtonomni sistemi so opredeljeni kot tehnologije, ki so sposobne doseči želeni cilj brez človekovega posredovanja. Tu se razlikuje med virtualnimi in fizičnimi sistemi, od ukrepov kibernetske zaščite do robotov in samovozečih vozil.

Uporabe teh tehnologij so raznolike. Avtonomni mobilni roboti se lahko uporabljajo v logistiki ali zdravstvu, kjer prevzemajo naloge, ki za človeka niso možne ali učinkovite. Vendar pa obstajajo tudi ovire, ki otežujejo široko uvedbo. Zaupanje v te sisteme je ključnega pomena, kar vključuje, da delujejo varno in zanesljivo. Fraunhofer IESE poudarja, da sta varstvo podatkov in skladnost z etičnimi standardi bistvena. To je edini način za zasidranje družbenih vrednot v avtonomnem vedenju.

Etični izzivi in ​​družbena sprejemljivost

Razvoj avtonomnih sistemov odpira tudi globoka etična vprašanja. Osrednja točka je odgovornost za odločitve, ki jih sprejmejo ti sistemi. Kdo je odgovoren, če gre kaj narobe? Proizvajalec, programer ali uporabnik? O teh vprašanjih je treba razpravljati v interdisciplinarnem dialogu das-wissen.de poudarjeno. Transparentnost v procesih odločanja in sledljivost delovanja avtonomnih sistemov sta bistvena pogoja za zaupanje uporabnikov.

Druga težava so možne pristranskosti, ki so zasidrane v algoritmih sistemov. Te lahko povečajo obstoječe družbene neenakosti, če dostop do tehnologij ni enotno zagotovljen. Zato je ključnega pomena, da so podatki o usposabljanju algoritmov raznoliki in reprezentativni, da se zagotovi pravičnost.

Družbena sprejemljivost bo v prihodnjih letih ključnega pomena za pospešitev integracije avtonomnih sistemov v vsakdanje življenje. Jasna komunikacija, redne delavnice in javni dialog so potrebna orodja, ki lahko pomagajo graditi zaupanje. Prihajajoči dogodek na Univerzi v Lübecku ne bo obravnaval le akutnih vprašanj o zaupanju in nezaupanju v zvezi z avtonomnimi sistemi, temveč bo ponudil tudi dolgoročne perspektive za njihov razvoj in družbeno integracijo.