Umetna inteligenca: Dijaki na fizikalnem poletju odkrivajo priložnosti in tveganja!

Umetna inteligenca: Dijaki na fizikalnem poletju odkrivajo priložnosti in tveganja!

16. septembra 2025 je postalo jasno, kako tematika umetne inteligence (AI) postaja vse bolj pomembna v izobraževanju in raziskovanju. V okviru fizikalnega poletja na Tehnični univerzi Ilmenau pod vodstvom prof. Jörga Krögerja, ki je zadolžen za oddelek Eksperimentalna fizika I in Fizika površin, so študenti pridobili poglobljeno znanje o AI. Izvedeli so, da je umetna inteligenca v bistvu tehnologija programiranja in da strojno učenje temelji predvsem na statistiki in verjetnostnih izračunih. Ti globlji vpogledi so mladim omogočili, da postavljajo kritična vprašanja in izpodbijajo informacije umetne inteligence, kar je omogočilo interaktiven in refleksiven učni proces.

Fizikalno poletje ni le spodbujalo razumevanje fizikalnih pojmov, temveč je ponudilo tudi skupne aktivnosti, kot sta večerja in obisk poletnega sankališča, kar je okrepilo izmenjavo med mladimi udeleženci. Podprli so jih študentje fizike, med njimi tudi Tomke Bronsema, ki so delili svoje izkušnje in prenašali navdušenje nad predmetom. Njeni pogledi na študij v Ilmenauu so navdihnili številne študente in omogočili vpogled v trenutna raziskovalna področja v fiziki. Te zaveze kažejo, kako pomembni so interaktivni izobraževalni formati v času, ko tehnološki razvoj hitro napreduje.

Umetna inteligenca in pravni izzivi

Tehnični razvoj na področju umetne inteligence nenehno napreduje. Novi in ​​zmogljivejši sistemi revolucionirajo vrsto tehnologije, ki je vključena v vsakdanje življenje. Vendar pa ta napredek s seboj prinaša tudi pravna vprašanja, ki predstavljajo izzive tako za sodno prakso kot za zakonodajo. Osrednje vprašanje tukaj je odgovornost za napake, ki jih zagrešijo avtonomni stroji. Negotovost o tem, ali je odgovoren proizvajalec, programer ali upravljavec, postavlja zapletena vprašanja.

En primer so roboti, ki se učijo avtonomno. Če tak robot zbira napačne podatke, se postavlja vprašanje, kdo je odgovoren. V tem kontekstu se čedalje pogosteje razpravlja o zakonu o robotih, da bi ustvarili jasnejše okvire in odgovornosti, ki bodo ustrezali pravnim izzivom umetne inteligence.

Globalni etični standardi Unesca

UNESCO je razvil priporočilo o etični uporabi umetne inteligence, ki predstavlja pomemben korak k zagotavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta celovit proces je trajal dve leti in je vključeval medvladna pogajanja ter sodelovanje strokovnih skupin. Priporočilo ponuja globalni referenčni okvir ne glede na vlado ali gospodarsko moč in upošteva bistvene vrednote, kot so zasebnost, preglednost in nediskriminacija.

Osrednji cilj tega priporočila je oblikovati digitalno preobrazbo za spodbujanje človekovih pravic in podporo ciljem ZN glede trajnostnega razvoja. V tem kontekstu so opredeljena konkretna politična področja delovanja, ki segajo od okolja, izobraževanja in zdravja do spodbujanja raznolikosti v tehnološki industriji. Posebej pomemben vidik je tako imenovana presoja etičnih učinkov za sisteme umetne inteligence, ki naj bi pomagala oceniti tako koristi kot morebitna tveganja. Poleg tega je poudarjeno načelo previdnosti, ki je namenjeno preprečevanju uporabe tveganih sistemov AI.

V Nemčiji se Nemška Unescova komisija zavzema za izvajanje teh etičnih smernic in svetuje ministrstvom in organizacijam. Specialistični dogodki in znanstvena poročila potekajo z namenom razvoja učinkovitih pristopov, ki integrirajo in nadaljnji razvoj tehnološke industrije.