Storytelling café v Bramscheju: spomini in zgodbe za prihodnost!
Doživite pripovedovalsko kavarno Univerze Vechta 2. junija 2025 v Bramsche-Engterju – praznovanju kulture in zgodovine.

Storytelling café v Bramscheju: spomini in zgodbe za prihodnost!
2. junija 2025 je v dvorani »Bei der Becke« v Bramsche-Engterju potekala edinstvena kavarna s pripovedovanjem zgodb, ki jo je organiziral Oddelek za kulturne študije Univerze v Vechti. Pod vodstvom prof. dr. Line Franken, ki vodi področje »Digital Humanities«, je imelo več kot 60 ljudi priložnost deliti svoje zgodbe. Te zgodbe so bile dopolnjene s predmeti, fotografijami in časopisnimi članki ter oblikovale živahen pregled delovanja dvorane in njenega kulturnega pomena v skupnosti.
Osrednji cilj projekta je raziskati procese preoblikovanja delovanja dvorane. Spodbuja se tudi digitalizacija lokalnih izročil za raziskave. En nazoren primer iz množice deljenih zgodb opisuje, kako so britanski častniki leta 1945 neodvisno organizirali pivo, medtem ko so domačini na skrivaj točili iz pipe. To ne ponazarja le iznajdljivosti vaščanov v rokodelstvu, ampak tudi njihovo socialno kohezijo v težkih časih.
Pomen in kulturni kontekst
Dvorana »Bei der Becke« igra osrednjo vlogo v življenju in letu skupnosti, saj se uporablja za različne družabne dogodke. Od pogrebnih slovesnosti do praznovanj, porok in klubskih srečanj je dvorana skozi leta igrala pomembno kulturno vlogo. Zgodovinsko gledano je služil tudi kot prizorišče za kino, glasbo, ples in gledališče, kar odraža njegovo vsestranskost in visok status v podeželskem življenju. Dörte Hansen v svojem romanu »Lunchtime« opisuje pomen takih sob v penzionih in poudarja, da so odraz podeželskega življenja in njegovih družbenih struktur.
Številne gostinske dvorane se trenutno spreminjajo; nekateri izginejo, drugi pa se spremenijo ali preoblikujejo. Pomen ohranjanja in dokumentiranja te kulturne dobrine postane še posebej jasen. Ministrstvo za znanost in kulturo Spodnje Saške je temu projektu dodelilo triletno financiranje v višini približno 250.000 evrov. Ta sredstva bodo porabljena za izdelavo doktorske disertacije in za izgradnjo dolgoročno uporabne baze podatkov o najrazličnejših dvoranah v regiji Osnabrück.
Trajnost in prihodnje perspektive
Del projekta je kategorično beleženje zgodb in predmetov sodelujočih državljanov ter njihovo trajnostno shranjevanje, da bi bili dostopni za raziskovanje. Poleg tega so digitalizirani meniji namenjeni pregledu kulinaričnega razvoja od devetdesetih let prejšnjega stoletja z dokumentiranjem prehoda od mesnih k vegetarijanskim jedem. Anni Bei der Becke, ki je dvorano vodila z možem Hermannom, je pomembno prispevala k prehranjevalni kulturi kraja, na primer s tem, da je velikim skupinam postregla s tradicionalnimi jedmi iz ohrovta.
Objavljene skenirane fotografije in dokumenti so dostopni na portalu kulturne dediščine Spodnje Saške. Projekt traja do leta 2027, v tem času pa so načrtovane dodatne pripovedovalske kavarne, kot je tista v dvorani Haarmeyer v Neuenkirchnu. Skratka, preučevanje takih družbenih in kulturnih krajev je ključnega pomena za ohranjanje zgodovine in identitete podeželskih skupnosti. Zgodbe dokumentirajo resnično pestrost življenja v vaseh in spodbujajo zavedanje o kulturni dediščini, ki ji grozi pozaba.
Na splošno pripovedovalska kavarna pokaže, kako imajo zgodbe povezovalni učinek in osrednjo vlogo, ki jo imajo takšni kraji v kolektivnem spominu skupnosti. Ankete in izmenjave ne spodbujajo le znanja o preteklosti, ampak omogočajo tudi pogled na prihodnje izzive podeželja.