Zdravstvena študija poudarja osamljenost in skrb na podeželju

Zdravstvena študija poudarja osamljenost in skrb na podeželju

Študija »RISING«, pomemben raziskovalni projekt o zdravju ljudi v podeželskih regijah, se približuje zadnji fazi raziskave. Univerza uporabnih znanosti Emden/Leer in Univerza Vechta vabita vse, stare 18 let in več, da sodelujejo v raziskavi do 15. septembra 2025. Cilj študije je pridobiti dobro utemeljeno znanje o zdravstvenem stanju podeželskega prebivalstva na severozahodu Spodnje Saške, da bi razvili politična in družbena priporočila za ukrepanje. Dosedanji rezultati že kažejo pomembne spremembe v duševnem zdravju, predvsem pri ljudeh pod 30 let in v srednjih letih. Osamljenost in pomanjkanje socialnih odnosov sta ključna vidika, povezana s temi spremembami. Opaziti je, da predvsem mlade ženske vse pogosteje poročajo o občutkih osamljenosti.

Zadnja anketna faza je namenjena razjasnitvi odprtih vprašanj in razvoju možnosti za posredovanje. Za spodbujanje sodelovanja imajo zainteresirani na voljo različne možnosti: lahko sodelujete prek spleta, skenirate kodo QR ali zahtevate pisni vprašalnik. To se dogaja v okviru interdisciplinarnega raziskovalnega omrežja 4N, ki povezuje najrazličnejša področja. Študija se izvaja v okviru projekta »Nordwest Niedersachsen Nachhaltig Neu«, ki ga financira zvezna dežela Spodnja Saška. Namen tega projekta je oblikovati transformacijski potencial za trajnostni razvoj v podeželskih regijah, pri čemer se osredotoča na teme, kot so trajnostno izobraževanje, digitalizacija, zdravje, kmetijske strukturne spremembe, obnovljivi viri energije, turizem in urbano-podeželsko načrtovanje.

Zdravstveni izzivi

Zdravstveno varstvo na podeželju se sooča s precejšnjimi izzivi. Ključna ugotovitev je, da prebivalci pričakujejo kakovostne zdravstvene storitve, ne glede na to, kje živijo. Število zdravstvenih ustanov na podeželju pa je pogosto manjše kot v urbanih središčih. Nizka gostota prebivalstva pomeni, da morajo bolniki potovati na velike razdalje, da dobijo zdravstvene storitve. To je še posebej problematično za starejše ljudi, ki imajo večje breme bolezni in potrebujejo več zdravstvene oskrbe.

Druga težava je pomanjkanje trajnosti pediatričnih ordinacij na podeželju, ki zaradi majhnega števila otrok pogosto ne morejo gospodarno delovati. Predvsem ambulantno oskrbo izvajajo predvsem splošni zdravniki in specialisti, psihoterapevti ter negovalne in lekarniške službe. Načrtovanje povpraševanja na teh podeželskih območjih se izvaja s smernicami za samoupravljanje zdravnikov, pri čemer je pogosto na voljo manj zdravnikov na prebivalca, ordinacije pa so skoncentrirane v večjih mestih.

Inovativni pristopi k izboljšanju zdravstvene oskrbe

Inovativni modeli oskrbe so bistveni za izboljšanje zdravstvene in zdravstvene nege na podeželju. Primeri takšnih konceptov vključujejo sodelovanje med splošnimi zdravniki in specialisti, ponudbo telemedicine in ponudnike mobilnega zdravstvenega varstva. Bolnišnični sektor, ki je na podeželju pogosto sestavljen iz manjših objektov, kot so akutne bolnišnice in domovi za ostarele, se prav tako sooča z izzivi. Te manjše ustanove imajo višje stroške na storitev, kar pogosto vodi do zaprtja oddelkov, kot kaže primer okrožne bolnišnice Wolgast, ki je morala leta 2016 zaradi nezadostnega števila primerov zapreti porodniški in pediatrični oddelek.

Dostop do bolnišnic je za prebivalce ključen, čeprav enotne definicije »razumnega časa« ni. Prihodnje zdravstvo torej zahteva tesno sodelovanje med bolnišničnim in ambulantnim sektorjem ter vključevanje zdravstvenega varstva v splošno načrtovanje javnih storitev. Inovativni pristopi bi torej lahko pomagali premagati izzive, s katerimi se soočajo podeželske regije, in izboljšati kakovost življenja tam živečega prebivalstva.

Za dodatne informacije o študiji RISING in možnih možnostih sodelovanja obiščite spletno stran Univerza v Vechti in to Dokument sporočila za javnost. Za bolj poglobljen kontekst o zdravstvenem varstvu na podeželju se obrnite na Zvezna agencija za državljansko izobraževanje.