Biotska raznovrstnost pod pritiskom: EU izostri cilje ohranjanja!

Biotska raznovrstnost pod pritiskom: EU izostri cilje ohranjanja!

16. oktobra 2025 bo projektna skupina “AI National Park” poročala pri Univerza v Freiburgu da je bil dosežen pomemben napredek pri evidentiranju biotske raznovrstnosti in motečih dejavnikov. V okviru tega projekta bodo razviti standardizirani postopki za izvedbo celovitega popisa biotske raznovrstnosti na zadevnih območjih.

Osrednji cilj projekta je oblikovanje konkretnih priporočil za ukrepanje, ki temeljijo na znanstvenih dognanjih. Na ta način naj bi optimizirali strategijo upravljanja zavarovanih območij. Načrtovani ukrepi vključujejo tudi na podlagi podatkov preusmeritev tokov obiskovalcev na občutljivih območjih v času gnezdenja in razmnoževanja petelin, da ne bi po nepotrebnem vznemirjali populacij živali.

Prilagodljivo upravljanje in tehnološki napredek

Projekt omogoča tudi prilagajanje načrtov lova za parkljasto divjad. Takšna poteza bi lahko spodbudila pozitiven razvoj na gozdnatih območjih. Inovativni vidik je uporaba pasti za fotoaparate za zajemanje večjih sesalcev. Dokumentiranje divjih živali, kot so jeleni, lisice in divji prašiči, bi lahko pomagalo pridobiti boljši vpogled v vedenje in življenjski prostor teh vrst.

Hkrati je Evropski parlament junija 2021 sprejel strategijo biotske raznovrstnosti za leto 2030. evropski poslanci odločen. Cilj te strategije je obnoviti, narediti bolj odporne in ustrezno zaščititi ekosisteme EU do leta 2050. Ključni element te strategije je cilj zaščititi vsaj 30 odstotkov morskih in kopenskih območij EU, vključno z gozdovi, mokrišči in drugimi kritičnimi habitati.

Varstveni ukrepi in biotska raznovrstnost

Poleg tega se zahteva, da deset odstotkov območij ostane večinoma nedotaknjenih. Zavezujoča narava teh ciljev bi morala biti zagotovljena s sodelovanjem med državami EU ter regionalnimi in lokalnimi oblastmi. Evropski poslanci so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi upada opraševalcev, ki ogrožajo biotsko raznovrstnost in prehransko varnost. V tem okviru je potrebna revizija pobude EU o opraševalcih. Cilj je ustvariti nov okvir za opazovanje teh pomembnih žuželk.

Namen pobude je določiti zanesljive ukrepe, jasno določiti časovno omejene cilje in kazalnike ter spodbujati krepitev zmogljivosti. Predvidena je tudi opredelitev konkretnih ciljev za podporo biološki raznovrstnosti v urbanih območjih. Na primer, morale bi biti strožje zahteve glede deleža zelenih streh v novogradnjah in spodbujanje urbanega kmetijstva. Del teh prizadevanj je tudi zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov.

Celoviti cilji EU so tudi, da bi moralo biti do leta 2030 vsaj 25 odstotkov kmetijskih zemljišč ekološko obdelanih, pri čemer je treba uporabo nevarnih pesticidov zmanjšati za 50 odstotkov. Poleg tega je cilj zmanjšati porabo gnojil za vsaj 20 odstotkov, da bi zmanjšali izgube hranil.

Te pobude odražajo čedalje nujnejšo potrebo po zaščiti in spodbujanju biotske raznovrstnosti v mestih in na podeželju. Kombinacija tehničnih inovacij in političnih ukrepov bi lahko bila odločilen korak za prihodnost ekosistemov v Evropi.