Prihodnost industrije: transformacija namesto mirovanja!

Prihodnost industrije: transformacija namesto mirovanja!

Industrijska proizvodnja se sooča s temeljnimi spremembami. Profesor Thomas Bauernhansl, vodja Inštituta za industrijsko proizvodnjo in tovarniške operacije (IFF) na Univerzi v Stuttgartu, v nedavnem podcastu poudarja nujnost preobrazbe. Poudarja, da prihodnosti ne smemo oblikovati le digitalno, temveč tudi biološko. Trajnost ima ključno vlogo in je prepoznana kot nujno gonilo inovacij, medtem ko sama učinkovitost ne zadostuje več za soočanje z izzivi našega časa. To je bilo jasno tudi v razpravah o modelih krožnega gospodarstva in novih materialih. Bauernhansl nagovarja k sistemskemu razmišljanju, ki velja za bistveno osnovo za učinkovite spremembe.

Študija Fraunhoferjevega inštituta za industrijsko inženirstvo in organizacijo IAO kot del trenutnega razvoja opisuje, da je ustvarjanje industrijske vrednosti pod pritiskom zaradi globalnih kriz, tehnoloških preobratov in vse večjih zahtev po trajnosti. Cilj študija je podjetjem ponuditi usmeritve in metodološke pristope za ustvarjanje trajnostne vrednosti. Poudarek je na konceptu upravljanja industrijske transformacije, ki služi kot strukturni okvir za sistematično načrtovanje in nadzor procesov sprememb.

Vladanje kot ključ do preobrazbe

Dr. Moritz Hämmerle, vodja raziskovalnega področja "Kognitivni inženiring in proizvodnja" pri Fraunhofer IAO, pojasnjuje, da transformacije ne smemo razumeti le kot korak k novi tehnologiji, temveč kot temeljno preureditev organizacij samih. Upravljanje se izkaže kot instrument, pomemben za načrtovanje, ki upošteva vse vire, procese in strategije. Zagotavlja, da obstoječe vzorce ustvarjanja vrednosti nadomestijo inovativni operativni modeli in nove poslovne strategije.

Potreba po teh pristopih postane še bolj jasna, če upoštevamo gospodarski potencial krožnega gospodarstva, ki v zadnjih letih postaja vse pomembnejši. To vključuje vidike, kot so zmanjšanje virov, razširitev uporabe in recikliranje. Opredelitev tako imenovanih »desetih R-jev« (Refuse, Rethink, Reduce, Reuse, Repair, Refurbish, Remanufacture, Repurpose, Recycle, Recover) ponuja ciljno usmerjen pristop k implementaciji teh načel v podjetjih. Glede na poročilo Deloitte in Circle Economy Global Circularity Gap Report 2023 je delež krožnega gospodarstva v svetovnem gospodarstvu le 7,2 odstotka, kar je manj z 9,1 odstotka leta 2018.

Vloga univerz in start-upov

Bauernhansl poudarja tudi osrednjo vlogo univerz in start-upov pri oblikovanju te transformacije. Te ustanove niso le nosilke inovativnih idej in tehnologij, ampak tudi pionirji izobraževalne reforme, potrebne za pripravo naslednje generacije na izzive industrializacije. V današnjem hitrem času je za podjetja ključnega pomena, da ugotovijo, kako lahko motivirajo ljudi, da aktivno oblikujejo spremembe – saj sta pogum in sposobnost soočanja s kompleksnostjo temeljna pogoja za uspeh.

Industrijska transformacija na splošno zahteva ponoven razmislek o tem, kako podjetja oblikujejo gospodarske procese. Bistveno je, da si prizadevamo za dolgoročno prožno, učinkovito in trajnostno ustvarjanje vrednosti. Vsi akterji – podjetja, vlade, vlagatelji in potrošniki – so pozvani, da prepoznajo potencial krožnega gospodarstva in aktivno oblikujejo trend.