Ženske v znanosti: Zakaj prepoznavnost še naprej trpi

Ženske v znanosti: Zakaj prepoznavnost še naprej trpi

V poročilih o znanstvenih temah pogosto prevladujejo moški, kot kaže nedavna študija Tehnološkega inštituta Karlsruhe (KIT). Ta študija o vidnosti žensk v medijskem poročanju o znanstvenih temah tveganja kaže, da so znanstvenice citirane le v 18 odstotkih primerov. Delež žensk na obravnavanih raziskovalnih področjih je okoli 31 odstotkov. To poudarja precejšnje neskladje med dejansko zastopanostjo žensk v znanosti in njihovo medijsko prepoznavnostjo. Kljub tej premajhni zastopanosti raziskovalci niso našli nobenih dokazov o neposredni diskriminaciji skozi novinarske selekcijske rutine. Namesto tega rezultati kažejo, da je medijska prepoznavnost močno odvisna od hierarhičnega položaja, produktivnosti in raziskovalnega vpliva.

Ta študija temelji na analizi 4860 člankov iz štirih vodilnih nemških medijev, ki so bili objavljeni med letoma 1995 in 2020. Preučuje osem tem tveganja, povezanih z znanostjo, kot so ebola, glifosat in COVID-19. Zabeleženih in sistematično kodiranih je bilo približno 1800 znanstvenikov. Rezultati ponazarjajo, da je manj verjetno, da bodo ženske zasedle najvišje položaje in dosegle nižje ocene glede objave in ugleda. Premajhna zastopanost znanstvenic odraža strukturne neenakosti v znanstvenem sistemu in kaže, da novinarstvo ne le odraža akademske hierarhije, ampak jih tudi krepi, ne da bi jih aktivno spodbujalo.

Puščajoči cevovod in njegove posledice

Neskladje med številom moških in žensk v znanosti krepi tudi pojav »puščajočega cevovoda«. V Nemčiji so ženske zdaj dobro izobražene, vendar njihov delež na univerzah upada, ko napredujejo po akademski karierni lestvici. Po podatkih Zveznega ministrstva za raziskave, tehnologijo in vesolje (BMFTR) je delež žensk po akademski karieri naslednji: 46 odstotkov doktorskih študentk je žensk, le 36 odstotkov podoktorskih kandidatk in le 29 odstotkov profesorjev.

Da bi se temu izognili, je BMFTR sprožil različne pobude. Sem spada tudi program profesoric, ki je osrednji instrument za spodbujanje enakosti na univerzah. Četrta programska faza se je začela leta 2023 in traja do leta 2030 z obsegom financiranja 320 milijonov evrov. Drugi ukrepi vključujejo kaskadni model iz leta 2011, ki zagotavlja, da je delež žensk na vsaki karierni ravni vsaj enak prejšnjemu.

Izzivi in ​​priložnosti za ženske v znanosti

Kljub temu napredku se ženske v znanosti še vedno soočajo s številnimi izzivi. V zgodovini so bili pogosto sistematično ignorirani in neimenovani. Celo zdaj ima veliko žensk težave pri tem, da se njihov glas sliši in da se mu verjame. Profesorica Elke Wolf z Univerze uporabnih znanosti v Münchnu poudarja, da so prakse in stereotipi, specifični za spol, v slabšem položaju pri predmetih MINT. To dojemanje opisuje izraz »hladno podnebje«, ki predstavlja neprijazno delovno vzdušje za ženske na področjih, kjer prevladujejo moški.

Tako imenovani Mathildin učinek kaže, da so prispevki žensk v znanosti pogosto manj priznani. To je zgodovinski problem, ki je prizadel tudi ugledne znanstvenice, kot sta Lise Meitner in Rosalind Franklin. To ima tudi finančne posledice: profesorice z najvišjo plačo v povprečju zaslužijo 660 evrov manj kot njihovi kolegi. To kaže, da je treba kljub vsem pobudam za spodbujanje enakosti narediti še veliko.

Spodbujanje prepoznavnosti in dosežkov žensk v znanosti je ključnega pomena za razgradnjo stereotipov o spolih. Pobude, kot je »Različnost povezuje«, niso namenjene samo povečanju enakih možnosti, temveč tudi ozaveščanju o vidikih, ki se razlikujejo po spolu, v raziskavah. Znanstveniki, kot je Ylva Götberg, ki je bila priznana kot vzhajajoča voditeljica v reviji TIME, so pomembni vzorniki, ki kažejo, da se je vredno boriti za lastno prepoznavnost.

Če povzamemo, lahko rečemo, da medijska prepoznavnost žensk v znanosti močno zaostaja za njihovim dejanskim številom. Strukturne neenakosti in pomanjkljivosti, s katerimi se srečujejo ženske v znanstvenem sistemu, so še naprej izziv, ki ga je treba premagati. Tako izobraževanje kot ciljno financiranje igrata ključno vlogo v prihodnosti znanosti.

Za več informacij o teh temah si lahko ogledate poročila KIT, BMFTR in analize na Tagesschau.de: KIT, BMFTR in dnevne novice.