Lesch opozarja: AI in populizem ogrožata resnico v politiki!

Lesch opozarja: AI in populizem ogrožata resnico v politiki!

Prevzem 20. tübingenskega medijskega lektorata Haralda Lescha je pomemben dogodek, ki bi moral spodbuditi razpravo med znanstveniki in državljani. Lesch, znan obraz znanstvenega komuniciranja, bo predaval 25. junija 2025 ob 18.30. v plesni dvorani na Univerzi v Tübingenu, ki bo obravnaval izzive sodobne informacijske družbe. Njegova tema: »Informirana družba in njeni sovražniki« se ukvarja z vplivom populizma, družbenih medijev in umetne inteligence (AI) na resnico, razprave in politične razmere. uni-tuebingen.de poročali.

V svojem predavanju bo Lesch obravnaval porast dezinformacij, ki jih povzroča revolucija AI. Poudarja, da so računalniški programi sposobni simulirati večinska mnenja in da je uporaba vojsk trolov in globokih ponaredkov za širjenje lažnih informacij vse pogostejša. Te tehnologije predstavljajo resno grožnjo iskanju znanstvenih spoznanj, saj ustvarjajo lažne gotovosti in popoln dvom, ki lahko škoduje demokratičnemu diskurzu.

Izzivi, ki jih predstavlja AI

Prihajajoče zvezne volitve leta 2025 strokovnjaki ocenjujejo kot ključni poligon za preizkušanje demokracije. Uporaba umetne inteligence v digitalnih volilnih kampanjah hitro narašča. Avtomatizirane dezinformacijske kampanje so namenjene ciljanju na skupine volivcev in manipuliranju s političnimi čustvi, kot je npr. techzeitgeist.de poročali.

Algoritmi umetne inteligence analizirajo vedenje, strahove in želje uporabnikov, da ustvarijo prilagojena sporočila. Čustva, kot sta jeza in strah, se uporabljajo posebej, kar vodi v široko širjenje lažnih novic. Te dezinformacijske kampanje, ki jih poganja AI, so še posebej aktivne na družbenih platformah, kot so Facebook, Instagram, TikTok in Telegram. Strokovnjaki opozarjajo tudi na vpliv tujih vlad, ki bi prav tako lahko poskušale vplivati ​​na volitve prek kampanj, podprtih z umetno inteligenco.

Digitalna pokrajina se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja močno spremenila. Uvedba tehnologij, zlasti umetne inteligence, zahteva novo razpravo o tem, kako demokracija deluje v tem okolju. Pri analizi bpb.de Postane jasno, da umetna inteligenca teži k reprodukciji asimetrije moči in statusa. Obstaja tveganje, da priporočila in odločitve, ki jih sprejema AI, niso pregledni in bi lahko vplivali na politično udeležbo državljanov.

V iskanju rešitev se razvija tehnološka obramba za odkrivanje in boj proti dezinformacijam. Cilj zakona o digitalnih storitvah (DSA) v Nemčiji in EU je zagotoviti preglednost glede vsebine, ki temelji na umetni inteligenci. Neodvisni preverjevalci dejstev in celovita medijska pismenost so bistveni za spopadanje z najnovejšimi izzivi dezinformacij.

Dogodek v zvezi s predavanjem o medijih v Tübingenu obljublja vznemirljive vpoglede in predloge za vse, ki jih to zanima. Medijski znanstvenik Bernhard Pörksen bo imel tematski uvod, razpravo pa bo vodil Marcel Wagner, vodja studia SWR. Vstop je prost, vstopnice pa so obvezne od 17.00 dalje.