Globalni plastični odpadki: Ženeva se pogaja za prelomno pogodbo!

Globalni plastični odpadki: Ženeva se pogaja za prelomno pogodbo!

Pomembna pogajanja za boj proti svetovnemu onesnaževanju s plastiko se bodo začela v Ženevi 5. avgusta 2025. Več kot 170 držav članic ZN se je zbralo v pogajanjih o zavezujočem sporazumu. Ti pogovori, ki potekajo do 14. avgusta, so del pete mednarodne konference o boju proti onesnaževanju s plastiko.

Globalni plastični odpadki so dosegli alarmantne razsežnosti: ocenjujejo, da okoli osem milijard ton plastičnih odpadkov onesnažuje planet. Večino tega izhaja iz nenehno rastoče proizvodnje plastike, ki ne le prispeva k onesnaževanju okolja, temveč pomembno prispeva tudi k podnebnim spremembam. Emisije toplogrednih plinov, ki so posledica proizvodnje plastike, že presegajo emisije celotne zvezne države Brazilije, kar poudarja nujnost pogajanj za ukrepanje proti temu razvoju.

Učinki na zdravje in ranljive skupine

Glede na »Lancet Countdown on Health and Plastics«, ki ga podpirajo Univerza Heidelberg in druge ustanove, je izpostavljenost mikro- in nanoplastiki ter nevarnim kemikalijam zelo razširjena po vsem svetu. Te snovi je mogoče zaznati ne samo v okolju, ampak tudi v živih bitjih in ljudeh. Lahko povzročijo resne posledice za zdravje, od bolezni do smrti. Ranljive skupine prebivalstva so nesorazmerno prizadete, kar zahteva pošteno obravnavo v pogajanjih. Poročilo bo opredelilo in redno posodabljalo kazalnike proizvodnje plastike, izpostavljenosti in vplivov na zdravje za podporo pogajanjem.

Pogajanja so se v zadnjih mesecih že okrepila. Zadnje srečanje novembra 2024 v Busanu v Koreji je prineslo napredek, vendar je bil končni rezultat preložen. WWF poziva vlade, naj v Ženevi sprejmejo globalno pogodbo z jasnimi in izvršljivimi pravili. Cilj je trajnostno in učinkovito varovanje okolja in ljudi.

Globalni izzivi in ​​lokalni ukrepi

Trenutno stanje proizvodnje plastike je zaskrbljujoče. Vsako leto se po svetu proizvede okoli 413 milijonov ton plastike, od katere se le devet odstotkov reciklira. Preostanek pogosto konča na odlagališčih, sežge ali pa pristane neposredno v morju, kjer povzroči veliko okoljsko in zdravstveno škodo. Raziskovalci so poudarili, da bi bilo za doseganje podnebnih ciljev potrebno zmanjšanje proizvodnje plastike za 12 do 19 odstotkov.

Vendar pa je izzivov ogromno. Medtem ko si skoraj 100 držav, vključno z mnogimi iz Afrike in Latinske Amerike, prizadeva za ambiciozno pogodbo, države proizvajalke in proizvajalke nafte, kot so zlasti Rusija, Iran in Savdska Arabija, blokirajo naprednejše zakonodajne predloge. Druga kritična točka je vpliv plastične industrije, ki skuša z lobiranjem prevladovati v pogajanjih. Znanstveniki poročajo o ustrahovanju in obrekovanju, ki poskušata spodkopati uravnoteženo podlago za razpravo.

V Nemčiji na primer za ravnanje z odpadki in onesnaževanje okolja porabijo 16 milijard evrov letno. Kot največji proizvajalec plastike v Evropi z letno proizvodnjo osem milijonov ton ima država posebno odgovornost za aktivno delo na rešitvah. Znanstveniki in okoljevarstveniki pozivajo k drastičnemu zmanjšanju proizvodnje in uporabe plastike, da bi zaščitili ljudi in okolje ter ne obremenjevali prihodnjih generacij.

Na splošno imajo države v Ženevi zgodovinsko priložnost, da vzpostavijo celovit prenos odgovornosti. Ali se bodo delegati opogumili dogovoriti o konkretnih in zavezujočih ukrepih in s tem narediti odločilen korak k bolj trajnostni rabi plastike, bomo še videli. Lancet Countdown on Health and Plastics bo deloval kot pomemben podpornik pri zagotavljanju potrebnih podatkov in analiz za poudarjanje vplivov proizvodnje plastike na zdravje in okolje.

Viri: Univerza v Heidelbergu, WWF, nemški val.