Zaton dejstev v politiki: kaj to pomeni za demokracijo?

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Mednarodna raziskovalna skupina z univerze v Konstanzu je analizirala politično retoriko v ameriškem kongresu v več kot 140 letih.

Ein internationales Forschungsteam der Universität Konstanz analysierte die politische Rhetorik im US-Kongress über mehr als 140 Jahre.
Mednarodna raziskovalna skupina z univerze v Konstanzu je analizirala politično retoriko v ameriškem kongresu v več kot 140 letih.

Zaton dejstev v politiki: kaj to pomeni za demokracijo?

V obsežni študiji je mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom grozda odličnosti »Politika neenakosti« preučila politično retoriko v osmih milijonih govorov ameriškega kongresa od leta 1879 do 2022. Rezultati kažejo zaskrbljujoč trend: sklicevanje na dejstva v politični retoriki se od sedemdesetih let prejšnjega stoletja vztrajno zmanjšuje, zdaj pa je najnižje v zgodovini. V političnem okolju, za katerega sta značilni naraščajoča polarizacija in gospodarska neenakost, je to znak globoke spremembe v ameriški politiki. Še posebej presenetljivo je, da je upad dejanske reference med republikanci od leta 2021 strmejši, hkrati pa upada zakonodajna produktivnost.

Študija, objavljena v reviji Nature Human Behavior, uporablja računalniško podprte metode analize za ovrednotenje govorov in prepoznavanje pomembnih besed. Raziskovalci so identificirali 49 ključnih besed za jezik, ki temelji na dejstvih, in 35 za jezik, ki temelji na intuiciji. Na novo razviti indikator, EMI (»Dokazi-minus-intuicija«), kvantificira razmerje med obema vrstama retorike. Pozitivna vrednost EMI kaže na povečano sklicevanje na dejstva, medtem ko negativna vrednost nakazuje pristranskost do osebnih prepričanj.

Kontekst trenutne ameriške politike

Dva meseca po zadnjih ameriških volitvah se domovi kongresa sestanejo na ustanovnem zasedanju. Ključna točka dnevnega reda bodo volitve novega vodje predstavniškega doma, za ponovno izvolitev pa se bo boril dosedanji voditelj Mike Johnson, ki ga podpira Donald Trump. V predstavniškem domu imajo republikanci večino z 220 od 435 sedežev, medtem ko je imel senat 53 republikanskih senatorjev. Če pride do ponavljajočih se konfliktov glede imenovanj v kabinetu, ki bi lahko naleteli na nasprotovanje v senatu, bi to lahko znatno oviralo Trumpov program od leta 2026. Tukaj se težave polarizirajočega političnega ozračja mešajo z izzivi, ki jih prinaša takšna večina.

Drug vidik trenutne politične situacije je zakon o proračunu predstavniškega doma, ki bi lahko privedel do morebitnih proračunskih konfliktov in morebitnih zaustavitev. Tukaj lahko igrajo pomembno vlogo kongresne preiskave. Glede na vse večjo politično polarizacijo se zdijo kompromisi med tabori vedno težji, kar za politične institucije predstavlja precejšnje izzive. Da bi se izognil zakonodajnim oviram, bi Trump lahko uporabil tudi predsedniške izvršilne ukaze za uresničevanje svojih političnih ciljev, čeprav so takšni ukrepi manj vzdržni in jih lahko nasledniki kadar koli umaknejo.

Vloga digitalnih medijev

V času, ko družbeni mediji revolucionirajo novice in komunikacijske kanale, je vloga, ki jo imajo v političnem komuniciranju, ključna. Družbeni mediji omogočajo političnim in vladnim institucijam neposredno interakcijo z množičnim občinstvom in pojavlja se hibridni medijski sistem. V takem sistemu je za politike, kot je Trump, ključnega pomena, da učinkovito uporabljajo digitalne platforme. Trumpova kampanja leta 2016 je zaznamovala premik v uporabi družbenih medijev s strani političnih akterjev z uporabo ciljanega oglaševanja na podlagi uporabniških podatkov.

V Nemčiji raziskave kažejo, da vedno več državljanov novice dobiva predvsem na spletu, kar ne ostane neopaženo s strani političnih strank. Vse bolj navezujejo neposreden stik z mlajšimi volivci prek digitalnih kanalov. Komuniciranje z digitalno kampanjo se danes obravnava kot sestavni del politične strategije, v ospredje pa vse bolj prihajata vplivni marketing in mikromarketing. Ti trendi povzročajo odziv tradicionalnih strank, ki se borijo za glasove.

Če povzamemo, za trenutno politično retoriko v ameriškem kongresu ni značilen le odmik od dejstev, temveč jo je treba gledati v širšem kontekstu politične polarizacije, sprememb v komunikaciji volivcev in vse večje vloge družbenih medijev. Nekateri vidijo medije kot vir dezinformacij in razdrobljenosti, za druge pa lahko služijo kot platforme za aktivno politično sodelovanje in mobilizacijo.