Pozabljeni junaki: pogled na japonski boj v drugi svetovni vojni

Pozabljeni junaki: pogled na japonski boj v drugi svetovni vojni

V zadnjem letu druge svetovne vojne je konflikt v azijsko-pacifiški regiji dosegel kritično točko. Japonska je vztrajala proti ameriškim enotam, ko so se vse bolj približevale glavnim otokom. Zlasti boji na Marianskih otokih, Filipinih, Iwo Jimi in Okinawi so povzročili visoko število smrtnih žrtev. Maja 1945 Japonska ni bila pripravljena na predajo, čeprav so bile izgube in vojaški položaj vse hujši. V tem kontekstu znanstvenik Takuma Melber predstavlja na Heidelberški center za transkulturne študije z univerze v Heidelbergu predaval o koncu vojne v azijsko-pacifiški regiji, ki se ukvarja tudi s temami, ki presegajo znane atomske bombe.

Melber, čigar raziskovalni interesi vključujejo kolonializem in imperializem v Aziji ter zgodovino japonske okupacije, s svojim predavanjem prispeva k trenutni seriji »1945: Epoch Threshold and Space of Experience«. To serijo je ustvaril zgodovinar prof. dr. Manfred Berg, njen cilj pa je javnosti predstaviti družbeno pomembna raziskovalna vprašanja v različnih oblikah. Še pet predavanj v ciklu bo ob ponedeljkih v avditoriju Stare univerze ob 18.15, posnete vsebine pa bodo na voljo kasneje heiONLINE na voljo.

Atomski bombni napadi in njihove posledice

Atomski bombi, odvrženi na Hirošimo in Nagasaki 6. in 9. avgusta 1945, sta predstavljali prelomnico v zgodovini. Hirošimo so napadli z bombo, imenovano "Little Boy", medtem ko so "Fat Man" odvrgli na Nagasaki. Te odločitve so bile sprejete v kontekstu intenzivnega vojaškega spopada in so bile namenjene prisili Japonske k brezpogojni predaji in hitrejšemu koncu vojne. Predsednik Harry S. Truman je odobril uporabo atomske bombe pod pretvezo, da bi se izognil nadaljnjim ameriškim izgubam, ko se je vojna v Tihem oceanu nadaljevala. Takojšnje uničenje je povzročilo približno 140.000 smrti v Hirošimi in okoli 70.000 v Nagasakiju, številne druge žrtve pa so dolgotrajno trpele zaradi prirojenih bolezni, povezanih s sevanjem.

Uporaba tega jedrskega orožja ima globoke zdravstvene, družbene in okoljske posledice za preživele, znane kot "hibakuša". V Hirošimi in Nagasakiju ljudje še danes živijo s posledicami teh napadov. O uporabi jedrskega orožja so se pojavile svetovne etične razprave, ki so jih nenazadnje oblikovale tudi izkušnje preživelih. Leta 2016 je Barack Obama postal prvi predsednik ZDA, ki je stopil na japonska tla za komemoracijo v Hirošimi, ne da bi se opravičil za uporabo bombe, kar je znova sprožilo tekoče razprave o upravičenosti teh napadov.

Pot do predaje

Kljub uničujočemu uničenju, ki so ga povzročile atomske bombe, Japonska ni takoj obupala. Šele 15. avgusta 1945 je cesar Hirohito naznanil predajo. Končno je bila brezpogojna predaja uradno podpisana 2. septembra 1945. Ti dogodki niso zaznamovali le konca druge svetovne vojne, temveč tudi začetek jedrske oboroževalne tekme, ki je odločilno oblikovala geopolitično krajino 20. stoletja. Japonska se je v svoji ustavi iz leta 1946 zavezala, da ne bo nikoli več začela vojno in da bo zavrnila jedrsko orožje, medtem ko se razprave o nujnosti teh načel znova razplamtevajo ob naraščajočih napetostih, na primer s Severno Korejo.

Predavanje Takume Melberja, ki obravnava različne vidike konca vojne in njenih daljnosežnih posledic, pomaga osvetliti kompleksnost teh dogodkov in njihov pomen za današnjo družbo.