Znanstveni podcast poudarja sovražni govor in digitalno demokracijo!

Znanstveni podcast poudarja sovražni govor in digitalno demokracijo!

20. avgusta 2025 bo predstavljen nov znanstveni podcast “WISSENsfunken”, ki se ukvarja s pojavom znanstvenih spoznanj in njihovimi učinki. Podcast je na voljo na vseh običajnih platformah in bo izhajal mesečno. Prva epizoda je posvečena temi sovražnega govora na internetu in predstavlja prof. dr. Tereso Naab, ki raziskuje vlogo družbenih medijev v demokraciji in fenomen »utišanja«. »Utišanje« je umik ljudi iz javnega diskurza, ker se bojijo spletnega sovraštva ali izključevanja. Fabio Kratzmaier, urednik za raziskovalno komuniciranje, vodi skozi prvo epizodo.

S tem podcastom je Univerza v Mannheimu ustvarila format, ki je namenjen krepitvi izmenjave med znanostjo in družbo. Ta korak je del serije »More SCIENCE«, ki gradi most med akademskim znanjem in splošno javnostjo. Podrobnosti o nadaljnjih posledicah in informacije najdete na spletni strani univerze. Kontaktna oseba za nadaljnje informacije je dr. Maartje Koschorreck, namestnica vodje komunikacij in tiskovni predstavnik na Univerzi v Mannheimu.

Sovražni govor in njegovi učinki

Sovražni govor je ključni vidik, zajet v novem podcastu. Družbeni mediji so uporabnikom omogočili, da na javni dnevni red postavijo vprašanja, ki jih tradicionalni mediji pogosto ignorirajo. Ta sprememba ima tako pozitivne kot negativne posledice, zlasti ker nevljudnost v digitalnem prostoru pogosto ovira izmenjavo idej. Žalitve, grožnje in polarizacija so prav tako pogosti kot strateški pristopi, namenjeni delitvi družbenih skupin. Škandal Cambridge Analytica, ki je populariziral teme, kot so mikrotargetiranje in družabni roboti, je le en primer temne strani digitalne komunikacije.

Raziskave kažejo, da je v zadnjih letih prišlo do porasta digitalnih napadov na politične akterje. Raziskava med 818 udeleženci iz Nemčije in Avstrije je pokazala, da je pritisk, predvsem na izvoljene predstavnike, večji v digitalnem prostoru kot v resničnem življenju. Rezultati študije tudi kažejo, da se pogostost digitalnih napadov povečuje v večjih mestih.

Strategije proti sovražnemu govoru

Za boj proti sovražnemu govoru in nevljudnosti so se pojavili zakoni, kot sta Zakon o nadzoru omrežja v Nemčiji in Zakon o digitalnih storitvah v EU. Sodobni pristopi stremijo k združevanju pravnih, tehnoloških in izobraževalnih ukrepov. Kljub temu sta se protigovor in individualna akcija pogosto izkazala za neučinkovita. V boju proti sovražnemu govoru se kot učinkovitejše izkažejo kolektivne akcije, ki krepijo zavest o družbeni raznolikosti.

V takih okoliščinah je medijska pismenost bistvena za prepoznavanje problematične vsebine in boj proti njej. Spodbujanje spoštljive kulture razprave in dostopa do posvetovalne javnosti sta bistvena. Ta načela omogočajo, da se slišijo vsi glasovi in ​​podajo argumenti za skupno dobro.

Cilj projekta “COUNTERFAKE”, ki ga vodi prof. dr. Müller-Török, je zagotoviti tehnične in pravne temelje za boj proti sovražnemu govoru in lažnim novicam. Pri oblikovanju celovitega koncepta za krepitev digitalne civilne družbe je sodeloval s partnerji iz več mednarodnih univerz.

Prva epizoda »WISSENsfunken« se ne ukvarja le s problemom sovražnega govora in njegovim vplivom na demokratični diskurz, temveč tudi z nujno potrebo po spodbujanju družbene kohezije v vse bolj polariziranem digitalnem svetu. Dodatne informacije o pomembni temi in novem podcastu lahko najdete na zadevnih spletnih straneh Univerze v Mannheimu in v kontekstu trenutnih raziskav o sovražnem govoru in digitalni nepismenosti.