Digitalni zakladi: Kako varujemo našo kulturno dediščino za prihodnost!

Digitalni zakladi: Kako varujemo našo kulturno dediščino za prihodnost!

15. septembra 2025 je datArena na Univerzi Bundeswehra v Münchnu sprejela visoke obiskovalce iz bavarske državne politike. Dr. Florian Herrmann, vodja državnega kanclerja, in Kerstin Schreyer, poslanka deželnega parlamenta, sta dobila globok vpogled v pomembne dejavnosti te institucije. Podpredsednik prof. Geralt Siebert je goste vodil skozi zbirko informacijske tehnologije in se posebej posvetil ohranjanju digitalne kulturne dediščine.

Osrednje mesto na tokratnem obisku je imela razprava o dolgoročnem arhiviranju digitalnih podatkov. Dr. Herrmann je poudaril potrebo po motiviranju mladih za študij STEM in izpostavil program za nadarjene, ki se je izkazal za pomemben ukrep. Profesorja Stefan Pickl in Uwe Borghoff sta poudarila pomen delujočih starih računalnikov in pripadajoče programske opreme za arhiviranje in analizo zgodovinskih podatkov, kot je berljivost spektrogramov iz meritev radioaktivnosti po nesreči v Černobilu leta 1986.

Izzivi digitalnega dolgoročnega arhiviranja

Ohranjanje digitalnih informacij se sooča z različnimi izzivi, ki so bili obravnavani v razpravi o datAreni. Fizični predmeti imajo določen rok trajanja, elektronske publikacije pa postavljajo vedno nove težave. Digitalne pomnilniške medije je pogosto mogoče rekonstruirati, tudi z manjšimi napakami, pri večjih okvarah pa pride do nepovratne izgube podatkov, kar imenujemo »digitalna pozaba«. Wikipedia poroča, da je treba digitalne podatke zaščititi ne le pred izgubo zaradi staranja, temveč tudi pred potrebo po pravočasnem kopiranju na nove medije.

Ključno vprašanje pri tem so višje zahteve glede shranjevanja in nenehna prilagodljivost medijev, formatov in bralnih naprav. Poudarjena je bila tudi potreba po metapodatkih, ki omogočajo odkrivanje in strukturiranje izvirnih podatkov. Profesorja sta poudarila, da lahko stari pomnilniški mediji, kot je pergament, zdržijo več stoletij, če so dobro shranjeni, medtem ko sodobni digitalni mediji pogosto trajajo le omejen čas. Poleg tega digitalni nosilci podatkov hitro izgubijo svojo funkcionalnost zaradi vplivov okolja ter kemičnih ali fizikalnih vplivov. Pojasnilo nemške nacionalne knjižnice da lastniški sistemi in ovire glede avtorskih pravic otežujejo dolgoročno arhiviranje.

Vizije prihodnosti in vključevanje v ekosistem

Ob koncu imenovanja je dr. Herrmann dejal, da je treba integracijo datArene v bavarski muzejski in znanstveni ekosistem še naprej spodbujati. Kerstin Schreyer je datAreno opisala kot "edinstven dragulj v svoji volilni enoti", kar ponazarja pozitivno oceno institucije. Virtualni vrhunec obiska je bil načrtovan obisk vile Thomasa Manna v Münchnu-Bogenhausen, ki ga je načrtoval tudi Herrmann, zanimanje pa je vzbudil tudi virtualni ogled njegove vile v Pacific Palisades v ZDA.

Razprava o digitalnem dolgoročnem arhiviranju ni le vprašanje tehnologije, ampak tudi interdisciplinarnega sodelovanja med izobraževalnimi institucijami, politiko in znanostjo. Brezhibno povezovanje deležnikov bo ključnega pomena za ohranjanje digitalne dediščine za prihodnje generacije.