Digitalni dvojčki: ključna tehnologija za trajnostno okoljsko politiko!

Digitalni dvojčki: ključna tehnologija za trajnostno okoljsko politiko!

Inštitut za poplavne ravnice Katoliške univerze (KU) Neuburg-Ingolstadt je vključen v EU projekt SWIM, katerega cilj je izboljšati življenjske razmere za ribje selivke. Prof. dr. Bernd Cyffka, direktor inštituta, poudarja pomen sodelovanja z lokalnimi akterji. Ta sodelovanja so ključnega pomena za zagotavljanje dolgoročnih ekoloških, socialnih in gospodarskih koristi. Aueninstitut v ta projekt prinaša dragocene izkušnje iz številnih projektov po vsej EU. Izmenjava med vladnimi organi, nevladnimi organizacijami, znanstveniki in prizadetimi lokalnimi skupnostmi se krepi s transnacionalnim sodelovanjem v okviru zveze SWIM.

Osrednji vidik projekta je aktivno sodelovanje pri pilotnih ukrepih vzdolž Donave in njenih pritokov. Te ukrepe spremljajo programi usposabljanja in izobraževanja, ki so namenjeni tako študentom kot lokalnim oblastem in nevladnim organizacijam. Namen je poglobiti znanje o upravljanju voda in renaturaciji ter ozaveščati javnost o teh temah.

Tehnološke inovacije v središču pozornosti

Projekt je vreden okoli 470.000 evrov. Osrednjo vlogo pri izvajanju ekoloških ukrepov imajo tehnološke inovacije. Tu so uporabljeni digitalni dvojčki, ki optimizirajo načrtovane ukrepe na podlagi simulacije. Ta napredna tehnologija omogoča spremljanje habitatnih razmer v realnem času – to nalogo podpirajo tudi brezpilotna letala. Poleg tega sistemi za upravljanje podatkov, podprti z blockchainom, vključujejo sodelovanje vseh vpletenih in povečujejo preglednost projekta.

Virtualna resničnost se uporablja tudi za spodbujanje vključevanja deležnikov in interaktivno zagotavljanje izobraževalnih vsebin. Dolgoročni cilj projekta SWIM je bistveno izboljšati okoljsko politiko in s tem prispevati k EU Strategiji biotske raznovrstnosti 2030, Vodni direktivi, Habitatni direktivi in ​​Evropskemu zelenemu dogovoru.

Digitalni dvojčki: orodje za prihodnost

Digitalni dvojčki niso pomembni le za projekt SWIM. Pobuda D21 je nedavno objavila razmišljanje, ki preučuje uporabo te tehnologije z vidika trajnosti. Digitalni dvojčki, kot jih tudi imenujemo, so visoko natančne digitalne slike realnega sveta. Odražajo spremembe v realnem času in omogočajo predvidevanje ter načrtovanje okoljskih ukrepov, še preden do težav dejansko pride.

Na primer, Singapur je leta 2012 začel ustvarjati digitalnega dvojčka mesta, kar je vodilo do pomembnega napredka pri načrtovanju in izvajanju mestne infrastrukture. Napovedi kažejo, da bi lahko digitalni dvojčki do leta 2030 ustvarili gospodarsko vrednost do 1,2 bilijona evrov in zmanjšali emisije CO2 za 7,5 gigaton. Ta potencialni učinek bi lahko pomembno prispeval k doseganju podnebnih ciljev Nemčije.

Tehnologija se je zdaj uveljavila v različnih sektorjih, vključno z industrijo, medicino in energetiko. Primer iz resničnega sveta prikazuje Amsterdam, ki uvaja sistem za načrtovanje ukrepov za zaščito pred toploto, hkrati pa daje šifrirane okoljske in prometne podatke pregledno na voljo javnosti. Ta koncept spodbuja udeležbo državljanov in bi moral služiti kot model drugim mestom.

Na koncu lahko povzamemo, da lahko uporaba digitalnih dvojčkov ne le znatno skrajša razvojne čase projektov okoljske politike, temveč tudi poveča učinkovitost podnebnovarstvenih ukrepov. Vizija za leto 2050 govori o povezani Evropi, v kateri so odprti okoljski dvojčki sposobni zagotoviti natančne informacije o podnebju, mobilnosti in vplivih na okolje.

Ta razvoj kaže potencial, ki je v kombinaciji tradicionalnega okoljskega upravljanja z najnovejšimi tehnologijami. Bistveno bo, da družba, znanost in politika sodelujejo pri trajnostni prihodnosti.