Čustvena inteligenca: ključ do sodobnega vodenja in inovativnosti!

Čustvena inteligenca: ključ do sodobnega vodenja in inovativnosti!

Imke von Maur, ugledna profesorica filozofije na KU Eichstätt-Ingolstadt, se je nedavno udeležila pomembnega dogodka v Parizu. Skupaj z Lucy Osler z Univerze v Cardiffu je razpravljala o izzivih in priložnostih, povezanih z afektivnimi dimenzijami pravičnosti. Postalo je jasno, da se veliko znanstvenikov ukvarja s temami, kot so socialno-ekološke krize, politične spremembe in vojne. Von Maur je poudaril, da ti dogodki ne predstavljajo le teoretičnih vprašanj, ampak tudi čustvene izzive za odgovorne subjekte. Izpostavila je pozitiven potencial človeške čustvenosti, med drugim odpornosti, solidarnosti in hrepenenja po mirnem sobivanju; Teme, ki so izjemno aktualne v vse bolj polariziranem svetu.

Dogodek je bil tudi pomemben del Evropske platforme za preučevanje čustev (EPSSE), ki velja za osrednjo platformo za filozofsko izmenjavo čustev. Letno srečanje EPSSE vsako leto poteka v različnih evropskih mestih in v zadnjih letih so obiskali Lizbono, Tartu, Gradec, Piso, Madrid in Atene. Društvo je znano po odprtem in kolegialnem vzdušju ter spodbuja dialog o čustveni inteligenci in njenem družbenem vplivu.

Socialna pravičnost v fokusu

Vzporedno z razpravami o čustvih je v Nemčiji zaskrbljujoč trend neenakosti v dohodkih in premoženju. Vse večji delež prebivalstva trpi zaradi stagnacije ali celo padanja realnih plač. Pravzaprav se izkaže, da ima deset odstotkov največjih dohodkov zdaj v lasti skoraj dve tretjini celotnega premoženja. Medtem ko se spodnjih deset odstotkov trudi pokriti svoje življenjske stroške, postane neenakost očitna na različnih področjih družbe, pa naj bo to izobraževalni sistem, davčni sistem ali zdravstvena oskrba. Te dejavnike družba vedno bolj dojema kot družbeno nepravičnost.

Dojemanje neenakosti je močno odvisno od individualnih definicij družbene pravičnosti. Socialno pravičnost pogosto razumemo kot porazdelitev pravic, položajev in dobrin v družbi in vključuje tudi način, kako država sprejema odločitve o razdelitvi. Konflikti glede razdelitve vplivajo tako na dobrine kot na bremena in so pogosto posredovani prek družbenih institucij.

Čustvena inteligenca kot ključna kompetenca

V kontekstu teh družbenih izzivov postaja koncept čustvene inteligence (EI) vse bolj pomemben. EI, ki ga je prvotno populariziral Daniel Goleman, opisuje sposobnost prepoznavanja in razumevanja lastnih čustev ter empatičnega odzivanja na čustva drugih. Sodobna podjetja se vse bolj zanašajo na čustveno inteligenco kot ključno kompetenco pri razvoju kadrov. Še posebej v času VUCA (nestanovitnosti, negotovosti, kompleksnosti in dvoumnosti) in BANI (brittle, anxious, non-linear, incomprehensible) je jasno, da je čustvena inteligenca ključnega pomena za sposobnost inoviranja in ohranjanja zaposlenih.

Raziskava iz leta 2021 je pokazala, da skoraj 70 % vodilnih meni, da pozitivno razpoloženje povečuje produktivnost. Psihološka varnost, tesno povezana s čustveno inteligenco, je ključnega pomena za zadovoljstvo pri delu in ohranjanje zaposlenih. Razumevanje čustvene inteligence kot dela osebnostnega razvoja in duševnega zdravja se vedno bolj vključuje v programe razvoja človeških virov.

Za zaključek je treba v današnji družbi nujno obravnavati vprašanja čustev in socialne pravičnosti. Prizadevanja raziskovalcev, kot je Imke von Maur, in vse večji pomen čustvene inteligence v svetu dela lahko pomembno prispevajo k pravičnejšemu in bolj empatičnemu sobivanju.