Podnebna simulacija kaže: Koliko lahko prihranimo za naš planet?
22. julija 2025 je KU Ingolstadt simulirala globalna podnebna pogajanja za razvoj rešitev za podnebne spremembe.

Podnebna simulacija kaže: Koliko lahko prihranimo za naš planet?
Na KU (Univerza za umetnost) je nedavno potekala nova simulacija na temo podnebja, ki je združila udeležence iz različnih skupin, ki so predstavljale države in interesne skupine. Cilj je bil realistično poustvariti globalna podnebna pogajanja in vsem udeležencem dati globlje razumevanje zapletenosti mednarodnih pogajanj. Udeleženci so morali lastna prepričanja pustiti ob strani in sprejeti podana stališča posameznih držav za simulacijo, kar je predstavljalo vznemirljiv izziv. Na primer, Združene države so bile upodobljene pod vodstvom predsednika Trumpa ali pred njegovo dobo. Akterji EU so se osredotočili na izzive, ki jih prinaša vojna v Ukrajini, oskrbo z energijo, jedrske razprave in inflacijo.
Simulacija je vključevala šest skupin, vključno s tistimi, ki so predstavljale razvite države, kot so Kanada, Avstralija in Japonska, ter tiste, osredotočene na Kitajsko in Indijo. Kitajska je posebej obravnavala politike, povezane s fosilnimi gorivi in prehransko varnostjo, medtem ko je Indija razpravljala o vprašanjih, kot so ekstremna vročina, socialna neenakost in geopolitične napetosti. Države globalnega juga pa so se ukvarjale z bistvenimi vprašanji, kot so podnebno financiranje, varnost vode in hrane ter podnebne migracije. Te države so imele priložnost podati predloge za omejitev krčenja in ponovnega pogozdovanja, kar je udeležencem pomagalo razumeti razlike v nacionalnih prednostnih nalogah in izzivih.
Pogajanja in rezultati
Simulacija je obsegala skupno tri kroge pogajanj, v katerih so skupine oblikovale svoje interne ponudbe. Osrednji cilj je bil omejiti globalno segrevanje na največ 2 stopinji Celzija do leta 2100. Udeleženci so bili tudi pozvani, naj letno vplačajo najmanj 300 milijard dolarjev v mednarodni podnebni sklad. Po pogajalskih krogih so delegati predstavili svoje rezultate, ki so bili vneseni v simulacijski program. Medtem ko so odrasli do leta 2100 lahko dosegli največ 2,1 stopinje segrevanja, so študenti ugotovili, da je to mogoče omejiti na 2 stopinji.
Za učinkovit boj proti globalnemu segrevanju so bili potrebni ambiciozni ukrepi, kot so stabilizacija in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, boj proti krčenju gozdov in povečanje projektov pogozdovanja. Simulacija je pokazala kvantitativni vpliv različnih ukrepov na globalno segrevanje in identificirala pomembne ovire za mednarodno sodelovanje. Udeleženci bodo sedaj k naslednji podnebni konferenci novembra pristopili s širšim razumevanjem, kako najti politične kompromise.
Ozadje mednarodne podnebne politike
Mednarodna podnebna pogajanja se začnejo leta 1992 z "vrhom Zemlje" v Riu de Janeiru. To je vodilo do ustanovitve Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC), ki je začela veljati leta 1994. Zaščitene strukturne značilnosti, kot so letne konference pogodbenic (COP), ponujajo več kot 198 državam članicam platforme za razvoj pogajalskih besedil in doseganje soglasja o pomembnih odločitvah. Pomembna mejnika sta Kjotski protokol iz leta 1997 in Pariški sporazum iz leta 2015, katerega namen je določiti omejen cilj za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 do manj kot 2 stopinji Celzija.
Ključni izziv ostaja financiranje potrebnih ukrepov za zaščito podnebja, kar je pogosto sporna točka med državami. V skladu s šestim ocenjevalnim poročilom Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (2023) je za zajezitev globalnega segrevanja potrebno znatno zmanjšanje svetovnih emisij toplogrednih plinov, saj podnebne spremembe ne predstavljajo le nacionalnega, temveč globalni izziv. Verjetnost, da bi se temperatura Zemljinega površja do leta 2100 dvignila za do 3,2 stopinje brez dodatnih ukrepov, predstavlja resno grožnjo.
Umetniška univerza si je zadala cilj vključiti trajnost v vse vidike univerzitetnega življenja in pri tem tesno sodeluje s partnerji iz različnih družbenih in gospodarskih področij. Ta simulacija predstavlja pomemben prispevek k spodbujanju prihodnjih pogajanj o mednarodni podnebni politiki in njenem izvajanju.