Trajnost v ospredju: Mladi zahtevajo večjo vključenost v šole!

Trajnost v ospredju: Mladi zahtevajo večjo vključenost v šole!

Mladi v regiji Ingolstadt se aktivno ukvarjajo z vprašanjem trajnosti. Ann-Kathrin Bremer v svoji raziskavi preučuje, kako različni dejavniki vplivajo na pričakovanja mladih glede samoučinkovitosti. Njihove trenutne raziskave kažejo, da je osebna predanost ključnega pomena: anketiranci, ki se identificirajo s »petki za prihodnost« (FFF), pogosto poročajo o visokih pričakovanjih glede lastne učinkovitosti. To še posebej velja za tiste, ki se intenzivneje ukvarjajo z gibanjem ali se nameravajo aktivno vključiti. Nasprotno pa ljudje, ki FFF niso seznanjeni, kažejo znatno nižjo samoučinkovitost.

Bremer tudi ugotavlja, da ta vključenost v trajnostno gibanje vpliva na življenjsko zadovoljstvo udeležencev. Zlasti mladi, ki postavljajo visoke zahteve do lastnega okolja in vedenja, poročajo o nižji ravni zadovoljstva z življenjem. Ta pojav je morda povezan s strogimi standardi, ki jih uporabljajo do sebe in sveta okoli sebe.

Priporočila za izobraževanje

Za spodbujanje samoučinkovitosti mladih Bremer poziva k večji vključitvi izobraževanja za trajnostni razvoj (ESD) v šole in univerze. Priporoča vključitev metode storitvenega učenja, pri kateri so učne vsebine povezane s praktično izvedbo. S tem želimo študentom omogočiti aktivno uporabo naučenega in s tem krepitev lastne učinkovitosti. Njena disertacija, ki bo izšla leta 2025 pod naslovom "Trajnostna zavest, trajnostno potrošniško vedenje in kakovost življenja. Perspektiva mladih med 14. in 25. letom", bo zagotovila nadaljnji vpogled v temo.

Vzporedno z Bremerjevimi raziskavami obstajajo tudi družbeni trendi, ki vplivajo na vedenje in življenjski slog mladih. Po besedah ​​Rainerja Grießhammerja, priznanega okoljskega raziskovalca, bo gibanje »Petki za prihodnost« prineslo globoke politične in kulturne spremembe. Poudarja, da to gibanje izstopa od prejšnjih okoljskih gibanj po hitrosti in uporabi družbenih medijev. Mladi vse bolj prepoznavajo grožnje podnebne krize in zahtevajo spremembe v politiki in vsakdanjem življenju.

Spremembe v življenjskem slogu

Grießhammer pa opozarja, da sprememba podnebne politike, za katero si prizadeva gibanje, še ni v celoti dosežena. Za resnično spremembo so potrebni temeljni ukrepi, kot sta davek na CO2 in hitrejša širitev obnovljivih virov energije. Opozarja na nujnost študentov, da svoje zahteve ne usmerijo le v osebno obnašanje, ampak tudi v politični okvir.

Za ozaveščanje o trajnostnem razvoju je velik pomen tudi izobraževanje za trajnostni razvoj. Priročnik za učitelje o vključevanju ESD v poučevanje ponuja številne praktične predloge za izvedbo. Naštete teme, kot so prehrana, ločevanje odpadkov in podnebje, ozaveščajo majhne otroke in prispevajo k bolj trajnostnemu življenjskemu slogu.

Na splošno lahko rečemo, da predana mladina v Ingolstadtu in drugod ni le prepoznala akutnih izzivov v podnebni krizi, ampak si tudi dejavno prizadeva za oblikovanje bolj trajnostne prihodnosti. Upati je, da bodo tako zavzetost mladih kot s tem povezana znanstvena in politična prizadevanja privedla do dejanskih sprememb.

Zainteresirani imajo do konca aprila možnost sodelovati v anonimni raziskavi Dariana Eichnerja, ki preučuje trajnostno ozaveščenost študentov KU.