Žarjenje v managementu: ključ do prilagodljivosti!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

ESMT Berlin predstavlja prelomno študijo o "žarjenju" kot alternativni metodi upravljanja, s katero naredimo organizacije bolj prilagodljive.

Die ESMT Berlin präsentiert eine bahnbrechende Studie über "Annealing" als alternative Managementmethode, um Organisationen anpassungsfähiger zu machen.
ESMT Berlin predstavlja prelomno študijo o "žarjenju" kot alternativni metodi upravljanja, s katero naredimo organizacije bolj prilagodljive.

Žarjenje v managementu: ključ do prilagodljivosti!

V prelomni študiji, objavljeni v trenutni številki recenzirane revije Povezave je bilo objavljeno, so raziskovalci na ESMT Berlin preučili manj znan koncept vodenja: »annealing«. Avtorji Matthew S. Bothner, Richard Haynes, Ingo Marquart in Hai Anh Vu opisujejo, kako lahko ta pristop upravljanja, ki ga je navdihnila metalurgija, naredi organizacije bolj prilagodljive, tako da namerno prekine in nato stabilizira obstoječe strukture.

Izraz "žarjenje" izvira iz obdelave kovin, kjer se materiali segrevajo in ohlajajo na nadzorovan način, da se spremeni njihova mikrostruktura. V kontekstu upravljanja je to proces z dvema ključnima fazama: fazo ogrevanja in fazo hlajenja. Faza ogrevanja izziva obstoječe rutine, da bi odprla nove perspektive, medtem ko faza ohlajanja ponovno vzpostavi red in stabilnost za spodbujanje nove skladnosti.

Faze žarjenja

Bistveni del modela je faza segrevanja, v kateri se želi ustvariti nemir in napetost, da bi postavili pod vprašaj samozadovoljstvo in spodbudili inovativnost. Vendar pa ta faza prinaša tveganje za erozijo organizacijske skladnosti. V kasnejši fazi ohlajanja je ključnega pomena, da se nove rutine in interpretacije uspešno integrirajo, da se izognemo prekinitvam.

Za zagotovitev uspeha žarjenja raziskovalci opredeljujejo tri ključne pogoje: Vodja mora imeti utrjen status in široko podporo znotraj organizacije. Ekipa potrebuje tudi dovolj čustvene energije, da se lahko spopade z napetostmi. Končno so potrebni čas, sredstva in določena toleranca do negotovosti.

Izzivi in ​​tveganja

Eden največjih izzivov, ki jih je ugotovila študija, je potreba po komunikaciji: vodja mora ustvariti negotovost, hkrati pa posredovati verodostojno vizijo za prihodnost. To zahteva preglednost in visoko čustveno inteligenco. Raziskovalci tudi poudarjajo, da so enotni pristopi k vodenju pogosto neustrezni, ker sta kontekst in čas ključnega pomena za uspeh.

Drug dejavnik tveganja je, da lahko zanemarjanje socialnih in čustvenih struktur v organizaciji spodkopava zaupanje in poveča fluktuacijo zaposlenih. Zato je pomembno, da na žarjenje gledamo kot na diferencirano metodo vodenja, ki vidi faze prekinitve in stabilizacije kot komplementarni.

Pomen žarjenja je v njegovi sposobnosti prilagajanja tehnološkemu napredku, tržnim spremembam in družbenim pričakovanjem. V času, ko so preizkušene prakse upravljanja ključnega pomena za sprejemanje premišljenih odločitev in doseganje organizacijskih ciljev, žarjenje ponuja osvežujoč pristop, ki pa zahteva skrbno načrtovanje in izvedbo za doseganje trajnostnih sprememb.