Častni senator Arthur Langerman: Življenje proti antisemitizmu

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

TU Berlin je počastil Arthurja Langermana, preživelega holokavsta, in odprl razstavo #FakeImages, ki kritizira antisemitizem.

Die TU Berlin ehrte Arthur Langerman, einen Holocaust-Überlebenden, und eröffnete die Ausstellung #FakeImages zur Antisemitismuskritik.
TU Berlin je počastil Arthurja Langermana, preživelega holokavsta, in odprl razstavo #FakeImages, ki kritizira antisemitizem.

Častni senator Arthur Langerman: Življenje proti antisemitizmu

26. maja 2025 je Tehnična univerza v Berlinu Arthurju Langermanu, pomembnemu preživelemu holokavsta, podelila čast častnega senatorja. Ta nagrada je bila podeljena s sklepom akademskega senata v čast Langermanovi neumorni zavezanosti boju proti antisemitizmu in njegovi obsežni zbirki vizualnega antisemitizma. Počastitev je potekala na dan, ko je bila odprta tudi razstava »#FakeImages – Prepoznavanje nevarnosti stereotipov«, sestavljena iz zbirke Langerman.

Za zgodbo Arthurja Langermana so značilne travmatične izkušnje in trdna volja po izobraževanju. Njegovi starši in številni sorodniki so bili leta 1944 deportirani v Auschwitz; le njegova mati je preživela. Langerman je lahko preživel v različnih otroških domovih in je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja začel zbirati antisemitske slike, ki zdaj vključujejo več kot 11.000 artefaktov. Ta zbirka tvori temelj »Arhiva Arthurja Langermana za raziskave vizualnega antisemitizma« na TU Berlin. Prof. dr. Stefanie Student-Springorum, direktorica Centra za raziskovanje antisemitizma, je imela pohvalni govor in opozorila na odgovornost Nemčije pri soočanju s sovraštvom do Judov.

Časti in razstave

Predsednica TU prof. dr. Geraldine Rauch je podelila častno senatorstvo, prebrani pa so bili pozdravi dr. Felixa Kleina, dr. Ine Czyborre in Paula Nemitza. Razstava “#FakeImages” obravnava antisemitsko slikovno propagando. Langerman je tisti dan odpotoval v Berlin, da bi proslavil otvoritev te pomembne razstave. To potujočo razstavo podpira belgijski muzej Kazerne Dossin in je bila že prikazana v Bruslju in New Yorku.

Razstava je razdeljena na dva tematska sklopa: prvi del obravnava razvoj antisemitskih podob do leta 1945, drugi del pa stereotipe in sodobne primere. Razstavljeni predmeti vključujejo razglednice, časopisne izrezke in ilustracije otroških knjig, ki ponujajo vpogled v zgodovino antisemitizma. Langerman opozarja, da se je antisemitizem po Hamasovem napadu na Izrael 7. oktobra 2023 spet povečal, in poziva k večji izobrazbi o holokavstu, zlasti za mlajše generacije, ki so pogosto premalo obveščene.

Kritika in refleksija

Langerman poudarja, da ima cerkev pomembno vlogo pri antisemitizmu in jo imenuje "prva antisemitska organizacija". Sklicuje se na zgodovinske dogodke, kot so križarske vojne, ki so jih spremljale antisemitske upodobitve in nasilna dejanja. To ni le osebna skrb, ampak jo krepita tudi umetnost in zgodovinopisje zadnjih stoletij. V kontekstu 15. stoletja je za takratne teološke diskurze postal ključen Avguštinov pogled, ki je Judom očital, da Jezusa ne priznavajo za Mesijo.

V umetnosti tega obdobja so bili Judje pogosto prikazani kot primitivne in grde figure, upodobitev, ki odmeva še danes. Telesne deformacije so bile na primer razložene kot znaki karakternih pomanjkljivosti, kar je še dodatno okrepilo negativno percepcijo. Langerman kritizira dolgo časa, ki je preteklo za ovrženje laži o domnevnih obrednih pomorih Judov, in upa na globlji spopad med novim papežem Leonom XIV. in judovstvom.

Razstava »#FakeImages« ne predstavlja le kritične analize zgodovine, temveč je tudi nujen poziv k večji izobraženosti in ozaveščenosti pri soočanju z antisemitizmom in odmevi preteklosti. TU Berlin ima pri tem osrednjo vlogo s spodbujanjem dialoga o antisemitizmu in poudarjanjem pomena razsvetljenstva v družbi.