Generacije v konfliktu: Kdo še pozna naše rastline in živali?

Generacije v konfliktu: Kdo še pozna naše rastline in živali?

V obsežni študiji na Tehnični univerzi v Berlinu so raziskovalci preučevali, kako se je znanje o avtohtonih rastlinah, pticah in metuljih spreminjalo skozi generacije. Rezultati jasno kažejo, da sta se tako poznavanje vrst kot povezanost z naravo med mladimi močno zmanjšala v primerjavi s starejšimi generacijami. Raziskavo sta vodila prof. dr. Tanja Straka in prof. dr. Ingo Kowarik, vključuje pa 600 udeležencev iz Nemčije, od tega 252 mladih od 15 do 17 let, 215 mladih med 18 in 29 let ter 133 starejših od 30 do 76 let.

Raziskovalci so identificirali zaskrbljujoč pojav, imenovan "generacijska amnezija". To opisuje izgubo znanja o naravi med generacijami. Predvsem je le 73 % mladih prepoznalo robidnico v primerjavi s 84 % starejših odraslih. Razlika postane še bolj očitna, če pogledamo poznavanje srake: tu je to vrsto poznalo le 29 % mladih v primerjavi s 61 % starejših. Najmanj znan je bil metulj želvovinar, za katerega so vedeli le 3 % mladih, v primerjavi z 22 % starejših.

Vloga bližine naravi

Poleg vse manjšega znanja o vrstah je bilo ugotovljeno, da se je med mladimi zmanjšala tudi povezanost z naravo, in sicer z ocene 3,98 med starejšimi na samo 3,09 med mladimi. Ta razvoj vpliva na pripravljenost skrbeti za naravo, ki se je prav tako znižala s 3,76 na 2,82. Očitno je, da spremembe v življenjskem slogu otrok in mladostnikov povzročajo manj stika z naravo in znanja o njej.

Da bi obrnili ta trend, raziskovalci priporočajo povečanje dostopa do znanja o naravi od zgodnjega otroštva do univerze. Zlasti je treba podpirati otroke in mladostnike pri pridobivanju pozitivnih čustvenih izkušenj z naravo. Po analizi pomena izkušenj z naravo za okoljsko ozaveščenost bi to lahko bilo ključnega pomena. Neposredno doživljanje narave je povezano z naraščajočo čustveno resonanco, ki poglablja razumevanje ekoloških sistemov in spodbuja občutek odgovornosti.

Vpliv na okoljsko ozaveščenost

Druga študija Univerze v Illinoisu poudarja, kako pomembne so izkušnje narave za okoljsko ozaveščenost. Dijaki, ki se udeležujejo naravovarstvenih in terenskih ekskurzij v zavarovanih območjih, se ne le naučijo več o ekoloških odnosih, temveč izkažejo tudi večjo motivacijo za varovanje okolja. Praktični pristopi k vključevanju tega znanja v izobraževalne ustanove so zato bistveni.

Poleg tega redna doživetja v naravi povečujejo okoljsko ozaveščenost. Dejavnosti, kot je opazovanje živali in rastlin ali delo v skupnih vrtovih, lahko okrepijo čustvene vezi z okoljem. Prav tako kaže, da otroci, ki odraščajo v naravnem okolju, razvijejo boljše razumevanje ekoloških odnosov.

Na splošno je jasno, da spodbujanje izkušenj z naravo v izobraževanju nima le kratkoročnih, temveč tudi dolgoročne učinke na posameznikovo okoljsko zavezanost. Izvajalci izobraževalnih programov in šole so odgovorni za olajšanje dostopa do tovrstnih izkušenj, da bi spodbudili trajnostno okoljsko ozaveščenost in okrepili aktivno udejstvovanje mlajše generacije pri varovanju narave.

Skratka, čas je, da naravo ponovno vključimo v življenja mladih. Rezultati študije nas opominjajo, da je boljše razumevanje našega okolja ključnega pomena za trajnostno prihodnost, tako za sedanje kot za prihodnje generacije. TU Berlin zagotavlja informacije o tem in rezultati drugih raziskav podpirajo te ugotovitve s poudarjanjem pomena praktičnih izkušenj v naravi. Za ohranjanje naravnega znanja in povezanosti z naravo moramo delovati hitro in dosledno, da se izguba znanja ne bi nadaljevala.