Boj proti ruskim dezinformacijam: Tako nas ščiti TU Berlin!

Boj proti ruskim dezinformacijam: Tako nas ščiti TU Berlin!

Nevarnosti dezinformacij so v današnji digitalni pokrajini vseprisotne. Zlasti ruske dezinformacijske kampanje so v zadnjih letih postale vse bolj vplivne in vplivajo na politični diskurz v številnih državah, vključno z Nemčijo. Dr. Veronika Solopova, vodilna jezikoslovka in računalničarka na TU Berlin, se intenzivno posveča analizi in boju proti tem pojavom.

S svojim na novo razvitim orodjem AI »Preveri novice v enem kliku« lahko Solopova zazna dezinformacije v sedmih različnih jezikih s 93-odstotno natančnostjo. Ta tehnologija se uporablja za reševanje naraščajočih izzivov lažnih novic in dezinformacij, ki se še naprej razvijajo. Solopova je s svojo ekipo lansirala platformo CORRECTIV.Faktenforum, ki državljanom omogoča, da aktivno sodelujejo v procesu preverjanja dejstev in se oborožijo pred lažnimi informacijami.

Strategije dezinformiranja

Ruske dezinformacijske kampanje uporabljajo različne strategije, vključno z lažnimi spletnimi mesti, omrežji botov in ciljno usmerjenimi pripovedmi, katerih cilj je ustvarjanje zmede v javnosti. Zlasti med vojno v Ukrajini se je propaganda preusmerila na netenje brezupa in destabilizacijo podpore Zahoda. Pogoste pripovedi vključujejo: "Ukrajina nima možnosti za zmago", "Zahod nas bo izdal" in "Mobilizacija propada."

V Nemčiji se socialni mediji uporabljajo posebej za ustvarjanje razpoloženja proti migrantom in Ukrajini. Glede na raziskave, ki jih POPRAVILO Ruska vplivna operacija »Storm-1516« ima osrednjo vlogo s širjenjem lažnih informacij prek globokih ponaredkov, ki jih poganja AI. Ti ponaredki so v zadnjih mesecih močno vplivali na kampanjo za zvezne volitve v Nemčiji. Trditve o vodilnih politikih in sporazum o migracijah s Kenijo so le nekateri primeri dezinformacij, ki jih širi mreža več kot stotih nemško govorečih spletnih mest.

Za to operacijo ni odgovoren le nekdanji policist iz ZDA, ampak tudi Agencija za internetne raziskave (IRA) in vojaška tajna služba GRU. Ti akterji uporabljajo tehnologije umetne inteligence za ustvarjanje lažne vsebine, ki jo nato delijo proruski vplivneži na družbenih medijih, včasih celo za plačilo.

Ukrepi proti dezinformacijam

Nevarnost lažnih novic ni le teoretična. Nizko zaupanje v politične in medijske institucije povečuje dovzetnost za lažne informacije. Glasno bpb.de Empirične in raziskave so pokazale, da se lažne novice intenzivno konzumirajo, zlasti v določenih krogih, čeprav so na splošno manj razširjene. Zaradi pomanjkanja jasnosti glede izrazov in izzivov, povezanih z njimi, je boj proti dezinformacijam še bolj zapleten.

Za reševanje tega izziva so bile uvedene pobude, kot sta „EU proti disinfo“ in Evropski observatorij za digitalne medije. Solopova poziva tudi k boljšemu dostopu do podatkov družbenih medijev za učinkovitejši boj proti širjenju dezinformacij. Poudarja, kako pomembno je, da se državljani naučijo kritično preizpraševati novice in aktivno delovati proti širjenju dezinformacij.

Bolj ko je družba informirana, bolje se lahko oboroži pred manipulacijo z lažnimi vsebinami. Samo s skupnim prizadevanjem za spodbujanje medijske pismenosti in aktivnim sodelovanjem pri preverjanju dejstev je mogoče okrepiti zaupanje v informacijsko krajino.