Ogrožena akademska svoboda: Raziskovalci poročajo o alarmantnih pritiskih!

Ogrožena akademska svoboda: Raziskovalci poročajo o alarmantnih pritiskih!

Študija »Nemška znanost od 7. oktobra: samocenzura in omejitve med raziskovalci s povezavo z Bližnjim vzhodom«, ki jo je 15. septembra 2023 objavila Svobodna univerza v Berlinu, kaže zaskrbljujoče rezultate o stanju akademske svobode v Nemčiji. Glede na študijo, ki so jo izvedli Jannis Julien Grimm in njegovi soavtorji, je približno 85 % anketiranih znanstvenikov poročalo o opaznem povečanju groženj akademski svobodi od 7. oktobra. Raziskava je bila namenjena približno 2000 znanstvenikom, ki se ukvarjajo s temami Bližnjega vzhoda. Zbrani podatki ponazarjajo območje napetosti med svobodno debato in naraščajočim zoženjem diskurza.

Še posebej pomembno je, da se 90,5 % podoktorjev počuti pod pritiskom, medtem ko 25,9 % anketiranih pravi, da se pogosto počutijo, kot da se ne morejo svobodno izražati. Zlasti 76 % znanstvenikov zadržanih, ko gre za teme, ki zadevajo Izrael. Ta zadržanost se ne kaže le pri raziskovanju in poučevanju, temveč tudi pri javnih dogodkih (81 %) in medijskih člankih (54 %). Razlogi so različni: strah pred nesporazumi, sovražnost javnosti in grožnja poklicnih posledic. Odvisnost od financiranja tretjih oseb povečuje ta pritisk, zlasti za samostojne znanstvenike.

Samocenzura in znanstvena integriteta

Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 477 znanstvenikov iz ciljnega vzorca, so kritično osvetlili akademsko svobodo v Nemčiji. Skoraj četrtina anketiranih se pri svojem akademskem delu ne čuti več svobodnega izražanja svojega mnenja. Jannis Julien Grimm, vodja projekta študije, pojasnjuje, da je negativna razpravna klima eden od vzrokov zaznane grožnje. Avtocenzura je še posebej izrazita pri kritiziranju Izraela ali solidarnosti s Palestino.

Pritisk na znanstvenike teče v obe smeri. Medtem ko se nekateri izogibajo pogostim kritikam Izraela, so drugi previdni, ko gre za izraze solidarnosti s Palestinci. Negativnih učinkov razpravne klime se zavedajo tudi znanstveniki, ki niso bili vključeni v raziskavo. Politolog Heiko Giebler kritizira znanstveno uporabnost raziskave, vendar priznava vrednost rezultatov kot odraz trenutnega razpoloženja v znanosti.

Kontekst nemške akademske svobode

Študija opozarja tudi na povečano zaznavanje pritiska, da bi se izognili vprašanju Izraela/Palestine, kar je potrdilo več kot 50 % anketiranih. 27,8 % pa jih čuti povečan pritisk, da javno spregovorijo. Ta opažanja odmevajo v drugih nacionalnih in mednarodnih študijah o akademski svobodi govora. Posebej omembe vredni so izzivi, ki izhajajo iz visoke stopnje politizacije izraelsko-palestinskega vprašanja v nemški družbi. Mnogi znanstveniki poročajo o osebnih izkušnjah s sovražnim govorom in grožnjami na internetu, pa tudi o obtožbah o antisemitizmu in medijskem obrekovanju.

Študija kaže jasno potrebo po ukrepanju: izboljšati je treba zaščitne mehanizme za mlade znanstvenike in spodbujati podporno kulturo razprave. Univerze morajo zaščititi svobodo izražanja in integriteto svojih raziskovalcev. To je prednostna naloga izobraževalnih ustanov. Če povzamemo, študija ne predstavlja le celovite analize trenutnega položaja, temveč tudi nujno prošnjo za akademsko svobodo v Nemčiji. Dodatne informacije najdete na Svobodna univerza v Berlinu.