Berlinski znanstveniki nagrajeni: 100 umov prihodnosti!

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

Prof. dr. Kerstin Schoor, dr. Nataliia Steblyna in prof. dr. Karl Schlögel bodo leta 2025 imenovani za ene najpomembnejših berlinskih znanstvenikov.

Prof. Dr. Kerstin Schoor, Dr. Nataliia Steblyna und Prof. Dr. Karl Schlögel werden 2025 zu den wichtigsten Wissenschaftlern Berlins gekürt.
Prof. dr. Kerstin Schoor, dr. Nataliia Steblyna in prof. dr. Karl Schlögel bodo leta 2025 imenovani za ene najpomembnejših berlinskih znanstvenikov.

Berlinski znanstveniki nagrajeni: 100 umov prihodnosti!

7. oktobra 2025 so bili raziskovalka dr. Nataliia Steblyna ter profesorja Karl Schlögel in Kerstin Schoor uvrščeni na seznam »100 najpomembnejših umov v berlinski znanosti 2025«. Nagrade so bile objavljene v seriji člankov med 29. septembrom in 6. oktobrom. Ta čast je priznanje za izjemne prispevke k znanosti in družbenemu napredku.

Dr. Nataliia Steblyna je bila že 29. septembra odlikovana za svoje pomembno raziskovalno delo. Proučuje mehanizme izključevanja in ima nenavadno poklicno pot: nekoč je bila novinarka, se je naučila programirati in zdaj uporablja programsko opremo za analizo milijonov spletnih vsebin za ruske dezinformacije. Njeno strokovno znanje je še posebej iskano, ker je tudi vključena v nevladno organizacijo, ki se zavzema za razkritje vojne propagande. Bila je tudi prva gostujoča profesorica v kompetenčni mreži Interdisciplinary Ukrainian Studies (KIU) na Evropski univerzi Viadrina v Frankfurtu (Oder).

Znanstveni dosežki Karla Schlögla in Kerstin Schoor

Prof. dr. Karl Schlögel je bil 2. oktobra odlikovan kot pomemben raziskovalec na področju moči in svobode. Je priznan strokovnjak za Vzhodno Evropo in je svoje raziskave osredotočil na države zunaj Rusije. Za svoje dragoceno delo bo leta 2025 prejel nagrado za mir nemškega knjigotrštva. Njegove raziskave so pomembno prispevale k boljšemu razumevanju in kontekstualizaciji razmer v vzhodni Evropi.

Prof. dr. Kerstin Schoor je 6. oktobra prejela pohvalo za svoje izjemno delo na "velikih družbenih vprašanjih". Je profesorica nemško-judovske književnosti in je več kot desetletje gradila digitalni arhiv judovskih avtorjev v Berlinu 1933-1945. Ta obsežen portal bo na spletu na voljo leta 2025 in ponuja dostop do več kot 1000 biografij ter okoli 4000 digitaliziranih del in zgodovinskih dokumentov preganjanih pisateljev.

Digitalni arhiv judovskih avtorjev

Otvoritev Digitalnega arhiva (DAjAB) je potekala 7. julija 2025, po desetletnem obdobju razvoja na Evropski univerzi Viadrina. Arhiv omogoča dostop do življenjskih in delovnih zgodb judovskih avtorjev, ki so med letoma 1933 in 1945 živeli in delali v Berlinu. Vsebuje na tisoče prej neznanih in neraziskanih besedil, fotografij, izvirnih dokumentov in intervjujev.

Projekt financira Nemška raziskovalna fundacija (DFG) in je prejel podporo fundacije Friede Springer in fundacije Alfreda Landeckerja. Arhiv ima posebne tehnične prednosti: vsebuje milijonkratno zbirko informacij, biografskih podatkov, knjig, ki še niso bile ponovno izdane, pa tudi časopisnih in revijalnih člankov. Zaradi teh virov je pomembna platforma za raziskovalne in izobraževalne namene.

Nacionalna knjižnica Izraela (NLI) se prav tako intenzivno zavzema za ohranjanje in skrb za judovsko znanje in kulturne zaklade. Ponuja obsežne digitalne zbirke, ki so velikega pomena za raziskovanje in splošni dostop do judovske kulture. To vključuje tudi ohranjanje bistvenih dokumentov in fotografij, ki dokumentirajo zgodovino judovskega ljudstva.

Omenjene nagrade in digitalni arhiv niso le znak napredka v znanosti, ampak tudi pomembna zapuščina kulturnega spomina, ki jo je treba ohranjati. Delo ljudi, kot so dr. Steblyna, prof. Schlögel in prof. Schoor, ključno prispeva k zagotavljanju, da se lahko učimo iz zgodovine in sprožimo prihodnje diskurze.