Zaščita pred poplavami: Prilagoditev bistveno zmanjša škodo in smrt!

Zaščita pred poplavami: Prilagoditev bistveno zmanjša škodo in smrt!

Celovita analiza škode zaradi poplav v Evropi, ki jo je izvedel Potsdamski inštitut za raziskave podnebnih vplivov (PIK), kaže precejšen uspeh pri prilagajanju na poplave. Glede na študijo, ki je preučila 1729 poplav med letoma 1950 in 2020, so različni prilagoditveni ukrepi zmanjšali gospodarsko škodo zaradi poplav za impresivnih 63 odstotkov in zmanjšali število smrtnih žrtev za 52 odstotkov. [uni-potsdam.de] poroča, da veliko ljudi na ogroženih območjih sprejema zasebne varnostne ukrepe in se zanaša na sisteme zgodnjega opozarjanja in načrte za izredne razmere.

Ti dogodki so še posebej pomembni glede na vse večja tveganja poplav, ki jih povzroča kombinacija močnih padavin in neviht ter povečana izpostavljenost v urbanih območjih. Ključno vlogo ima tudi ranljivost ljudi in premoženja. Dominik Paprotny, raziskovalec na PIK-u in glavni avtor študije, poudarja, da se prilagoditveni ukrepi od leta 1950 uspešno zoperstavljajo naraščajočim tveganjem, tudi v kontekstu podnebnih sprememb. Kljub temu raziskave kažejo, da se je napredek v zadnjih 20 letih upočasnil, kar kaže na potrebo po nadaljnjih prizadevanjih.

Dolgoročni trendi in izzivi

Medtem ko so se absolutne gospodarske izgube zaradi poplav skoraj podvojile – s 37 milijard evrov v petdesetih letih prejšnjega stoletja na 71 milijard evrov v zadnjem desetletju – se je gospodarsko breme kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) zmanjšalo za tretjino. To kaže, da je gospodarstvo raslo hitreje od škode. Katja Frieler, soavtorica študije, pa opozarja, da imajo prilagodljive sposobnosti meje in da se bodo tveganja z nadaljnjim globalnim segrevanjem povečala. Ključnega pomena je nenehno spremljanje napredka ukrepov prilagajanja glede na podnebne spremembe ob hkratnem zmanjševanju globalnih emisij toplogrednih plinov, da se vplivi ohranijo v obvladljivih mejah.

Rezultati raziskave so bili nedavno objavljeni v reviji Science Advances in poudarjajo potrebo po razvoju dodatnih strategij. Predvsem pa razvoj konceptov prilagajanja v upravljanju z vodami, kot je cilj projekta »WASKlim-EUS«, kaže, kako pomembna je izdelava pripomočkov za odločanje pri investicijah in načrtovanju. Ti koncepti pomagajo pridobiti informacije iz simulacij podnebja in vodne bilance in se tako izogniti konkretnim konfliktom uporabe zaradi podnebnih sprememb [umweltbundesamt.de].

Zaključek in pogled

Glede na nedavne hude poplave, kot je bila poplava v dolini Ahr leta 2021, je jasno, da se izzivi povečujejo. Medtem ko so prilagoditveni ukrepi v zadnjih nekaj desetletjih vplivali, je potreba po večjih naložbah in izboljšavah še vedno bistvena. Le s kombinacijo tehnološkega napredka, družbene zavzetosti in proaktivnega pristopa je mogoče dolgoročno obvladovati povečanje poplavne ogroženosti. [rheinpfalz.de] poudarja, da uspeh pri prilagajanju na poplave ni odvisen le od strukturnih ukrepov, temveč tudi od aktivnega sodelovanja družbe in nadaljnjega razvoja učinkovitih sistemov zgodnjega opozarjanja.