Podnebne spremembe in dezertifikacija: grožnja našim tlom!

Podnebne spremembe in dezertifikacija: grožnja našim tlom!

20. junija 2025 se je začela ekskurzija na fascinantno planoto Waterberg v Namibiji, ki je udeležence seznanila s kompleksnimi izzivi rabe zemlje in dezertifikacije. Ta izkušnja, ki je bila organizirana v sodelovanju z Univerzo v Potsdamu, je obsegala različne praktične obiske postaj. Po hitrem zajtrku so skupine pričele s terenskim delom.

Prva postaja je bila pod vodstvom dr. Clare Nesongano, ki je predstavila metodo prestrezanja črtnih točk. Ta postopek, znan kot metoda hitre ocene ekosistema, se uporablja za natančno oceno stanja pašnikov. Pregledan je bil 50 metrov dolg transekt, na katerem so bila opazovanja na vsaka dva metra. Najpogostejši vrsti trav, zabeleženih na tem območju, sta Eragrostis trichophora in Cynodon dactylon; oba sta ključna za lokalno vegetacijo.

Pomen vegetacije

Na drugi postaji sta dr. Mark Bilton in doktorski študent Nali Moyo z Nacionalne univerze za znanost in tehnologijo (NUST) predstavila oceno vegetacijskega pokrova. Vzdolž 10 metrov dolgega transekta je bil uporabljen kvadrat 1×1 meter. Udeleženci so ocenili odstotek in višino različnih vrst. Posebej je treba izpostaviti vlogo grmovnic pri ustvarjanju ugodnih mikrohabitatov in s tem povečevanju biotske raznovrstnosti.

Nato je doktorska študentka Katrin Zimmer z Univerze v Bonnu predstavila tehnike ocenjevanja tal. Udeleženci so zbrali vzorce tal s pomočjo svedra in jih razvrstili z uporabo Munsellove barvne karte tal. Testirana je bila tudi pH vrednost in izmerjena sposobnost zadrževanja vlage. Ugotovil je, da imajo temnejša tla običajno višjo vsebnost organskega ogljika, kar kaže na njihovo rodovitnost.

Pot nazaj s postaj je razkrila nadaljnje vpoglede v erozijo tal. Zlasti so bili opaženi žlebovi, ki jih povzroča vodni tok v deževnem obdobju, kar poudarja učinke ekstremnih vremenskih razmer.

Dezertifikacija in njene posledice

Dan se je nadaljeval s predavanjem dr. Diega Menestreya Schwiegerja z Univerze v Kölnu, ki je razpravljal o prelomnih točkah dezertifikacije s socialnoantropološkega vidika. Poudaril je osrednjo vlogo družboslovcev pri soočanju z dezertifikacijo in pojasnil, da lokalne skupnosti vse bolj samostojno razvijajo metode ocenjevanja. Kljub izzivom pri izvajanju učinkovitih načrtov za pašo, obstajajo prizadevanja za reševanje problema dezertifikacije. Svoje pripombe je zaključil s pomembnim vpogledom, da je boj proti dezertifikaciji, čeprav težak, dosegljiv s skupnimi napori.

Dan je bil zaokrožen s praktično vajo z dronom, ki jo je vodil prof. Ben Strohbach z NUST. Udeleženci so dobili pregled različnih vrst dronov in njihove uporabe. Dron s fiksnimi krili je bil uspešno uporabljen za zajemanje visokoločljivih slik območja, dolgega približno 1 kilometer in širokega 100 metrov. Razveseljivo je bilo, da so imeli udeleženci možnost sami pilotirati dron, le z enim manjšim padcem.

Ekskurzija je poudarila pomen zaščite pred dezertifikacijo in spodbujanja rodovitnosti tal. Izguba rodnosti, zlasti v sušnih regijah, ogroža uspešnost kmetijstva in povečuje tveganje za dezertifikacijo. Ta težava ni le lokalna, ampak vpliva tudi na druge regije, kot so obalna območja Črnega morja in Sredozemlja. Boj proti dezertifikaciji zahteva vrsto ukrepov, vključno s pogozdovanjem in uporabo tradicionalnih kmetijskih metod, ki jih podpirajo organizacije, kot je npr. Welthungerhilfe biti napredovan.

Če povzamemo, ekskurzija prikazuje velik izziv, s katerim se soočajo številne regije, in potrebne korake za ohranjanje rodovitnosti tal. Nadaljnja izmenjava med znanstveniki in lokalnimi skupnostmi bo ključnega pomena za iskanje trajnostnih rešitev za naraščajočo dezertifikacijo.

Vsi, ki želite izvedeti več o pristopih k ocenjevanju tal in učinkih dezertifikacije, lahko najdete dodatne informacije tudi na spletni strani Državna univerza Colorado.