Iz tišine v glas: Schulz razkriva Schwedtovo mladost v 90. letih!

Iz tišine v glas: Schulz razkriva Schwedtovo mladost v 90. letih!

27. marca 2025 je pisatelj Daniel Schulz bral odlomke iz svoje knjige »Bili smo kot bratje« v dvorani Evropske univerze Viadrina. V svojem branju je Schulz razpravljal o nasilnem odraščanju mladih moških v Brandenburgu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, času, ki so ga zaznamovali politični prevrati in družbene napetosti. Na dogodku, ki ga je odprla podpredsednica Viadrine Janine Nuyken, so prisotni spregovorili o tihi travmi takratne mladosti in izzivih, ki so jih morali premagovati. Nuyken, ki je odraščal v Frankfurtu (Oder), se je spomnil političnih napetosti in njihovega vpliva na družbo, vendar je tudi opozoril, da so te napetosti v Viadrini privedle do implozij in ne eksplozij.

Schulz je v svojem branju opisal ambivalenten položaj malomeščanske mladine, ujete med brezvoljnostjo in strahom. Posebej nazorno je obravnaval osamljenost teh mladih ter vpliv nasilnih desničarskih skupin, ki so se okrepile v devetdesetih letih. Občinstvo je imelo priložnost razpravljati o mladostnih željah in vlogi žensk v tem družbenem preobratu. Poleg branja so potekali tudi osebni pogovori, v katerih je Schulz podpisoval knjige in bralcem pripovedoval o svojih izkušnjah.

Družbeni konteksti 90. let

Za boljšo klasifikacijo Schulzovega branja je pomembno upoštevati socialni in politični kontekst devetdesetih let prejšnjega stoletja v Brandenburgu. V tem desetletju je regija doživela velike spremembe. Za tako imenovana »leta bejzbolskega kija« so bili značilni številni nasilni napadi, ki jih je spremljala močna desničarska scena. Schwedt, na primer, mesto, ki ga je padec zidu močno prizadel, je izgubilo veliko delovnih mest; vsak četrti državljan je bil brezposeln. Ta brezperspektivnost je povzročila izseljevanje in povečanje socialnih motenj, ki so jih doživeli številni mladi.

Naraščajoči kriminal in pojav nasilnih neonacističnih skupin vplivata na iskanje identitete mnogih mladih. Aktualni projekt učencev srednje šole Talsand v Schwedtu je obravnaval te teme. Potujoča razstava je nastala v celoletnem raziskovalnem projektu, ki je vključeval arhivsko raziskovanje in intervjuje sodobnih prič. To prikazuje učinke desničarskega nasilja v 90. letih, organiziralo pa ga je zvezno ministrstvo za družino, starejše občane, ženske in mladino v okviru akcije "Živeti demokracijo!" program. podpira.

Preventiva in socialni dialog

Obravnavanje desničarskih ekstremističnih tendenc med mladimi je bilo osrednje vprašanje devetdesetih let. Takrat se je začel izvajati akcijski program proti agresiji in nasilju (AgAG), ki je obravnaval ta problem. V naslednjih letih so bili financirani številni projekti, namenjeni mladim, ki so se gibali v desničarskih sredinah. Kljub tem prizadevanjem so strokovnjaki kritizirali obsežno zanemarjanje (potencialnih) žrtev desničarskega nasilja.

Trenutno so še vedno prisotni izzivi soočanja z desničarskimi težnjami in s tem povezanim nasiljem. Vedno večja potreba po preventivnih ukrepih je očitna ob poskusih ustrahovanja desničarskih populističnih akterjev proti socialno-izobraževalnim projektom. Vloga večinske družbe se vse bolj dojema tudi kot dejavnik pri nastanku desničarskega ekstremističnega nasilja. Ta nujnost je bila poudarjena tudi med Schulzovim branjem, ko je izpostavil, da bi se morala družba znati zoperstaviti naraščajočemu premikanju v desno.

Branje Daniela Schulza ni bilo le literarni dogodek, ampak tudi začetek konference "Take a stand!? Diversity discourses and conflict resolve", ki je potekala 28. marca 2025. Ta konferenca je imela za cilj ustvariti zavest o družbeni raznolikosti in nadaljevati s kritičnim preučevanjem današnjih izzivov.