Revščina obremenjuje odnose: ženske so še posebej ogrožene!

Revščina obremenjuje odnose: ženske so še posebej ogrožene!

Aktualna študija univerz v Bremnu in Flensburgu kaže na zaskrbljujoče povezave med revščino in nasiljem v odnosih. Raziskovalki dr. Ruth Abramowski z Univerze v Bremnu in dr. Lara Minkus z Evropske univerze v Flensburgu sta pregledali 1667 žensk, ki so se ločile od svojih partnerjev. Rezultati, objavljeni v reviji PLOS One, kažejo, da sta brezposelnost in finančno nezadovoljstvo močno povezana s pogostostjo nasilja v odnosih. Predvsem med zaposlenimi ženskami je skoraj vsaka deveta poročala o fizičnem nasilju, med ženskami brez zaposlitve pa skoraj vsaka peta. Brezposelnost skoraj podvoji tveganje za nasilje v odnosih.

Druga pomembna ugotovitev študije kaže, da so še posebej ogrožene ženske z otroki. Pri materah z enim otrokom se tveganje za nasilje poveča za približno tretjino; Tveganje je še večje pri ženskah z dvema ali več otroki. Avtorji študije poudarjajo potrebo po ponudbi ciljno usmerjene finančne podpore za preprečevanje tako dramatičnih dogodkov.

Socialna razsežnost revščine

Rezultati študije sodijo v širši kontekst socialne negotovosti v Nemčiji. Po poročilu organizacije Human Rights Watch približno 14,4 odstotka prebivalstva, približno 12,1 milijona ljudi, živi v denarni revščini. Te številke so se v zadnjih dveh desetletjih povečale, zlasti med starši samohranilci, otroki in starejšimi. K tem spremembam je pomembno prispevala reforma sistema socialne varnosti od leta 2005, predvsem uvedba Hartza IV, državljanska ugodnost, ki velja od konca leta 2022, pa ponuja le omejene izboljšave.

V Nemčiji je danes vsak peti otrok izpostavljen povečanemu tveganju revščine, več kot 40 odstotkov enostarševskih gospodinjstev pa je izpostavljenih tveganju revščine. Posebej izrazita je socialna neenakost: ženske so preveč zastopane na nizko plačanih delovnih mestih, kar negativno vpliva ne le na njihov trenutni finančni položaj, temveč tudi na njihove pokojninske pravice. Tako imenovana razlika v pokojninah med spoloma pomeni, da mora veliko starejših žensk živeti pod pragom revščine.

Spol in tveganja revščine

Osrednje vprašanje so tudi razlike med spoloma v porazdelitvi revščine. Mikropopis iz leta 2023 poroča o 17,6-odstotnem tveganju revščine za ženske v primerjavi s 15,5-odstotnim za moške. To neravnovesje še povečujejo dejavniki, kot so spolni stereotipi, negotova zaposlitev in dejstvo, da je 82 odstotkov samohranilcev žensk. Koronakriza je še povečala obstoječe neenakosti, saj je mnogim materam težje združiti delo in družino.

Diakonie zato poziva k socialni politiki, ki bo enakovredna spolu, da bi zmanjšali te neenakosti in prizadetim ponudili boljšo podporo. Med predlaganimi ukrepi so reforma socialnega sistema, povečanje prejemkov in uvedba univerzalnih osnovnih otroških dodatkov.

Šokantna resničnost je, da je nasilje nad ženskami še naprej pereč problem, z zaskrbljujočimi podatki, da bo do leta 2023 ženska vsake tri minute žrtev nasilja v družini. Glede na ta vprašanja je nujno zagotoviti finančno in socialno podporo za ustvarjanje temeljev za varno in dostojno življenje.

Rezultati raziskave in s tem povezani pozivi k izboljšavam socialnega sistema so močan znak, da je nujna prelomnica za prekinitev kroga revščine in nasilja ter za trajnostno izboljšanje kakovosti življenja prizadetih žensk in družin. Ob upoštevanju tega ostaja vprašanje: koliko časa lahko družba še stoji ob strani, medtem ko toliko ljudi trpi v nevzdržnih razmerah?