Odločitev stoletja! Zvezno ustavno sodišče krepi avtonomijo kolektivnih pogajanj

Odločitev stoletja! Zvezno ustavno sodišče krepi avtonomijo kolektivnih pogajanj

25. junija 2025 bo objavljena pomembna odločitev zveznega ustavnega sodišča, ki bi lahko vplivala na krajino nemškega delovnega prava. V aktualnem videu Bucerius Law School, ki je del serije "Research in Focus", profesor dr. Matthias Jacobs o odločitvi, sprejeti 11. decembra 2024. Ta odločitev, ki velja za "odločitev stoletja", obravnava dodatke za nočno delo iz kolektivne pogodbe in napetost med avtonomijo kolektivnih pogajanj in splošnim načelom enakosti, tj. 3 odstavek 1 temeljnega zakona (GG) [law-school.de poroča, da ...].

Ozadje odločitve je ustavna pritožba, ki jo je sprožil Jacobs in je pojasnila vezanost kolektivnih pogajalcev na temeljni zakon. Ta sklep krepi kolektivno pogajalsko avtonomijo družbenikov in na novo opredeljuje sodni nadzor glede kolektivnopogajalskih standardov. Nova vprašanja se odpirajo tudi o praktični zasnovi »primarnega korektivnega organa« delovnih sodišč, kar bo verjetno spodbudilo razpravo o vlogi sodišč v zadevah kolektivnega pogajanja.

Ustavne pritožbe in sodbe

Odločba prvega senata Zveznega ustavnega sodišča, objavljena 19. februarja 2025, obravnava dve ustavni pritožbi delodajalcev. Tožili so zoper sodbo zveznega delovnega sodišča, ki je od njih zahtevalo plačilo višjih doplačil za nočitev. Zvezno delovno sodišče je ugotovilo, da predpisi o kolektivnih pogajanjih za delo v nočnih izmenah niso združljivi s splošnim načelom enakosti v temeljnem zakonu in da je potrebna „prilagoditev navzgor“ [bundesverfassungsgericht.de obvešča, da ...].

Ustavne pritožbe je spoznalo za dopustne in utemeljene, pritožbe društev pa zavrnilo kot nedopustne. Zvezno ustavno sodišče je potrdilo, da so odločitve zveznega delovnega sodišča kršile pravico delodajalcev do svobode združevanja v skladu s 3. odstavkom 9. člena temeljnega zakona. Te sodbe so bile zato razveljavljene in zadeve vrnjene zveznemu delovnemu sodišču.

Avtonomija kolektivnega pogajanja in enaka obravnava

Osrednje točke v tem kontekstu so dopolnilni predpisi za delo v nočnih izmenah. Zamujeni delavci so prejeli 50-odstotni dodatek, delavci v nočni izmeni pa le 25-odstotnega. Zvezno delovno sodišče je tako ugotovilo neenako obravnavanje, kar je bilo ocenjeno kot nedopustno. Ustavne pritožbe kažejo, kako pomembno je, da delodajalci ohranijo avtonomijo kolektivnega pogajanja, in kritizirajo nezadostno upoštevanje svobode združevanja s strani Zveznega delovnega sodišča [bundesverfassungsgericht.de navaja, da ...].

Sodniki so razpravljali tudi o temeljni zavezujoči naravi kolektivnih pogajalcev in mejah sodnega nadzora. Odločitev zveznega ustavnega sodišča poudarja nujno ravnotežje med kolektivno pogajalsko avtonomijo podjetij na eni strani in zahtevami zakona o enakem obravnavanju na drugi strani. To področje napetosti je še naprej kritično opazovano tako v znanosti kot v praksi.