Študija razkriva: Šport ohranja možgane v formi in ščiti pred demenco!

Študija razkriva: Šport ohranja možgane v formi in ščiti pred demenco!

10. julija 2025 so raziskovalci Mednarodne šole za management (ISM) pod vodstvom prof. dr. Henninga Buddeja predstavili pomembne nove ugotovitve o vplivu telesne dejavnosti na možgansko aktivnost. Rezultati izhajajo iz študije, ki je preučevala vpliv intenzivne anaerobne vadbe na elektrokortikalno aktivnost pri športnikih in nešportnikih. Za to študijo je bila uporabljena elektroencefalografija (EEG) za analizo specifičnih kortikalnih področij, odgovornih za pozornost in vizualne dražljaje.

Študija ima naslov "Učinek visokointenzivne anaerobne vadbe na elektrokortikalno aktivnost pri športnikih in nešportnikih" in izpostavlja tako kratkoročne kot dolgoročne učinke. Posebej so bili pregledani moderni peterobojci, pri čemer so rezultati pokazali pomembne spremembe po intenzivni vadbi tako pri treniranih športnikih kot pri nešportnikih. Medtem ko so športniki pokazali trajne prilagoditve svoje možganske aktivnosti, so se kratkoročni učinki pojavili tudi pri nešportnikih, kar poudarja pomen telesne dejavnosti pri izboljšanju kognitivnih funkcij. Te ugotovitve so bile objavljene v priznani reviji PLOS ena objavljeno.

Kognitivna pripravljenost in telesna aktivnost

Rezultati Buddove študije so v korelaciji z drugimi raziskavami, ki preučujejo vpliv redne telesne dejavnosti na kognitivni upad in tveganje za demenco. Retrospektivna analiza 327 pacientov na kliniki za demenco je pokazala, da so bili aktivni posamezniki bistveno boljši pri nevropsiholoških testih kot njihovi neaktivni kolegi. Opravljene so bile tudi elektrofiziološke meritve možganske aktivnosti, ki so pokazale, da aktiven življenjski slog pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti. Te ugotovitve bi lahko bile pomembne za razvoj novih terapevtskih strategij, zlasti glede na napovedano povečanje demence za približno 40 % do leta 2030, pravi WHO.

Glavni dejavnik tveganja za demenco je starost, vendar je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot sta telesna nedejavnost in debelost. Študija poudarja, da je mogoče do tretjino primerov demence po vsem svetu pripisati spremenljivim dejavnikom tveganja, kot je telesna nedejavnost. Ciljno usmerjene dejavnosti bi lahko zmanjšale tveganje za demenco do 45 %, kar poudarja potrebo po preventivnih in terapevtskih konceptih.

Individualne razlike in prihodnje študije

Kljub pozitivnim učinkom znanost še naprej išče najučinkovitejše športne in stresne parametre, ki lahko podpirajo plastičnost nevronov. V številnih raziskavah so bili ugotovljeni pomembni, vendar heterogeni rezultati, kar kaže na kompleksnost teme. Mehanizmi nevroplastičnosti, ki jo povzroča vadba, so le osnovno razumljeni, zato so potrebne prihodnje klinične študije. Ti bi morali natančneje upoštevati individualne razlike v odzivu na telesno aktivnost in razviti prilagojena priporočila za usposabljanje.

Na splošno trenutni rezultati raziskav kažejo, da lahko telesna dejavnost znatno koristi ne le telesnemu, temveč tudi kognitivnemu zdravju. Zavesten življenjski slog ne bi mogel le izboljšati športne uspešnosti, ampak tudi trajnostno zmanjšati tveganje za kognitivne okvare in nevrodegenerativne bolezni. Ti na znanju temelječi pristopi so korak v pravo smer za obravnavanje demografskih sprememb in z njimi povezanih družbenih izzivov.

Rezultati študije poudarjajo potrebo po večjih raziskavah in razvoju prilagojenih programov usposabljanja, da bi prebivalstvu dolgoročno pomagali doseči boljšo kakovost življenja.